Piranski zaliv naj bo hrvaško-slovenski kondominij

Nekdanji poslanec Hrvaške socialno-liberalne stranke in Libre, starosta liberalne politike na Hrvaškem, Ivo Škrabalo, je v pogovoru za novo številko Globusa ponudil zdravilo za hrvaško-slovensko spor na morju. Na naslova predsednika Stipeta Mesića in premiera Iva Sanaderja je poslal predlog, da Piranski zaliv postane hrvaško-slovenski kondominij.

"Žal nisem dobil potrditve, da so sprejeli moj predlog kot idejo za razmišljanje o urejanju motečih dvostranskih odnosov. Kaj hočemo, v zadnjem času ima naš predsedniški dvojec veliko dela," je izjavil strokovnjak za mednarodno pravo Škrabalo, ki je v pogovoru za zagrebški tednik predlagal tudi nov volilni sistem. Dodal je, da je predlog o kondominiju državnem vrhu poslal sredi marca.

"Bistvo predloga je, da Slovenija in Hrvaško soglasno prekineta z določanjem morske meje, saj se je pokazalo, da smo prišli v pat položaj, iz katerega zaradi dosedanje prizadetosti ene in druge javnosti ni lahko najti izhoda. Predlagam, da vsa morska površina, okrog katere sta v sporu Hrvaška in Slovenija, postane kondominij, se pravi prostor skupne suverenosti, s katerim bosta upravljali obe državi," je pojasnil upokojeni poslanec Škrabalo.

Dodal je, da bi se na omenjeni način uresničila slovenska prizadevanja o celovitosti Piranskega zaliva in dotika z odprtim morjem, do katerega ne bi več šli skozi hrvaške teritorialne vode, temveč skozi skupne vode, Hrvaška pa bi uresničila svojo težnjo, da obdrži morsko mejo z italijanskimi teritorialnimi vodami.

Kondominij je možno skleniti kot pogodbo za 50 ali 99 let, lahko pa se razglasi tudi za trajnega, takoj ali po poteku določenega časovnega obdobja, še predlaga Škrabalo. "Kondominij naj bi pomenil skupno upravljanje s policijskimi, ekološkimi, pravosodnimi in drugimi vprašanji na spornem morskem prostoru, sicer pa ne na način, da bi nekdo rekel, da bo zdaj vaša policija nadzirala tisti, naša pa ta del, ker bi to spet pomenilo razmejitev."

Pojasnjuje, da bi policijske in obalne straže obeh držav nadzirale celoten akvatorij v imenu ene in druge države. "Torej, eni drugih ne bi preganjali, ker so na svojem. Sodelovanje bi bilo treba urediti tako, da bi denimo slovenska sodišča obravnavala prekrške ali kazniva dejanja, ki so storjeni v celotnem območju, hrvaška sodišča pa bi, na primer, izvajala izvršbe ali obravnavala državljanske spore glede nedovoljenega ribarjenja in podobno," je dejal Škrabalo.

Kot je omenil, je kondominij zastareli institut mednarodnega prava, ko gre za kopno, vendar se je izkazal kot "prilagodljiv za urejanje sporov na vodi". "Bodensko jezero ali vsaj njegov del med Švico, Nemčijo in Avstrijo je kondominij. Meddržavno sodišče v Haagu je leta 1992 potrdilo, da je morski zaliv Fonesca v Srednji Ameriki pod skupno upravo Salvadorja, Nikaragve in Hondurasa. Imamo tudi mali zaliv Figuier med Francijo in Španijo na Atlantiku, ki je tudi kondominij od 100. obletnice francoske revolucije", je še spomnil Škrabalo.(STA, bl)