Gre za izigravanje ustavnih določb?

Ustavna komisija DZ nadaljuje razpravo o predlogu ustavnega zakona o izbrisanih. Poslanci so do zdaj največ razpravljali, ali gre pri predlogu za poskus, da se zaobide odločba ustavnega sodišča, ter kdo vse od pravnih strokovnjakov meni, da je ustavni zakon najboljša možna rešitev tega vprašanja. Razpravo o izigravanju ustavnih odločb je sprožil Miran Potrč (SD), ko je ponovil pred tem izrečeno stališče državnega sekretarja na MNZ Gorana Klemenčiča, da je edini namen zakona ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča.

Proti temu je nastopil poslanec SDS Branko Grims. Potrčeve navedbe je označil kot višek sprenevedanja. Po njegovem jim namreč poskus, da se zaobide odločba ustavnega sodišča, očita nekdo, ki je bil leta 2000 sam avtor predloga, naj se v ustavo zapiše določba, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu. Kot je dejal, je s tem takratni DZ zaobšel odločitev ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem. "Točno to ste vi storili, da ste reševali svoje stolčke, danes pa se tukaj sprenevedate," je poudaril Grims. Potrč mu je odgovoril, da takratno ravnanje DZ ni bilo sporno. Po njegovem je korektnost ravnanja ugotovila tudi Beneška komisija, ki jo je za mnenje o tem povprašala takratna vlada. Darja Lavtižar Bebler (LDS) pa je glede takratnega ravnanja DZ ocenila, da je šlo pri spremembah ustave glede volilnega sistema le za preciziranje tega, kakšen volilni sistem imamo v Sloveniji.

Glede mnenj pravnih strokovnjakov o izbrisanih je Bogdan Barovič (SNS) ocenil, da so mnenja pravnikov o tem, ali je zakon potreben ali ne, deljena, zato ne razume, "zakaj tak odpor proti ustavnemu zakonu". Cvetka Zalokar Oražem (Zares) je ocenila, da se pri navajanju o tem, kateri pravni strokovnjaki podpirajo ustavni zakon, vedno citira zgolj enega ustavnega strokovnjaka, in sicer Toneta Jerovška, ne navaja pa se vseh drugih pravnih strokovnjakov, ki menijo drugače. Opozorila je tudi, da je veliko pravnih strokovnjakov, ki so še pred leti menili, da je ustavni zakon dober način za ureditev tega vprašanja, do danes spremenilo svoje stališče in to tudi argumentiralo.

Ob tem je Grims povedal, da nihče ne trdi, da bi bil ustavni zakon najboljša rešitev, "vsi pa trdijo, da če bi bila v DZ dosežena dvotretjinska večina in bi se sprejelo ustavni zakon, bi bila to najboljša možna rešitev in najboljši možen zaključek". Bogdan Barovič (SNS) je vprašal profesorja s pravne fakultete Mira Cerarja, kaj je narobe s tem, da se vprašanje izbrisanih rešuje z ustavnim zakonom oziroma ali je to mogoče ali ne. Cerar mu je odgovoril, da ni zakonskih ovir za to, da bi to vprašanje urejali z ustavnim zakonom, težava pa po njegovem nastane v tem, ker se strokovnjaki ne strinjajo, do kje sme ustavni zakon urejati to vprašanje, da ne bi prišli v nasprotje z ustavo. O tem pa, kot je dejal, za zdaj še ne želi dajati ocen. (STA, mh)