Gensko spremenjen riž tudi na naših policah?

Riž je najpomembnejša prehrambena rastlina na svetu, saj je po podatkih Greenpeaca od nje odvisna kar polovica vsega prebivalstva. Zaradi velike porabe je pridelava te poljščine zanimiva tudi za kemofarmacevtske korporacije. Tako je v imenu boja zoper škodljivost kemičnih sredstev, s katerim se pridelovalci riža borijo proti plevelu, nemški Bayer kljub nasprotovanju večine držav razvil gensko spremenjeno različico riža, ki je odporna proti nevarnim herbicidom, predvsem glufosinatu. Bayer je sicer tudi proizvajalec tega za ljudi in okolje škodljivega kemičnega sredstva za uničevanje plevela, zato si poleg zaslužka z rižem obeta še rast prodaje tega herbicida po svetu. Seveda pa je Bayerjev zaslužek v Evropi odvisen tudi od odločitve EU ali bo dovolila gensko spremenjenemu rižu sploh na police evropskih potrošnikov, saj je že napovedala prepoved glufosinata.

V Ameriki, kjer je modificiran riž že mogoče kupiti, se kmetje gojenju spremenjenih sort upirajo in tako skušajo preprečiti nezaželene posledice pridelovanja gensko spremenjene hrane. Večina držav ne odobrava tveganih genskih manipulacij, saj je rastline v zunanjem okolju težko nadzorovati. Tako so v preteklosti že bili primeri, ko je gensko spremenjeni riž povzročil veliko škodo v svetovni oskrbi s tem pomembnim živilom. Leta 2006 so ga zasledili v Ameriki, od koder so ga že izvozili v vsaj 30 držav po svetu. Večina jih je nevarno živilo umaknila iz prodaje, kar je vodilo v milijardno izgubo.