EU vodi "izvršni svet velikih držav"
Ob odprtju letne diplomatske konference v Bruslju v začetku tega tedna je belgijski zunanji minister Karel de Gucht napovedal, da bo Belgija predsedovanje EU v drugi polovici leta 2010 izkoristila za vnovično vzpostavitev institucionalnega ravnovesja EU, ki je zdaj, po njegovem mnenju, v resni nevarnosti. "Povsem nesprejemljivo je, da manjše skupine držav članic ogrožajo normalen institucionalen proces," je izjavil de Gucht. "Belgija ima dolžnost, da poskusi karseda hitro vnovič vzpostaviti institucionalno ravnovesje."
De Guchtova ugotovitev sicer za marsikoga ni nič novega, je pa belgijski zunanji minister eden redkih, ki si je to upal povedati brez ovinkarjenja in na glas. "Število formalnih srečanj Evropskega sveta so v zadnjem času prekosili raznorazni 'ad hoc' sestanki, organizirani v naglici in pogosto z nemogočim urnikom," je dejal Karel de Gucht in dodal: "Londonsko srečanje skupine G20 so najprej pripravljali v Berlinu - šlo je za majhno skupino držav članic EU, torej tistih, ki so članice skupine G20. Svet za splošne zadeve so komajda kaj vprašali oziroma se je to zgodilo šele post factum. Gre pa za to, da skupina G20 ustvarja novo finančno arhitekturo, ki bo imela pomemben vpliv na Evropo in članice Evropske unije. Zato je nesprejemljivo, da Evropa na tem področju ne igra svoje polne vloge," pravi de Gucht.
Karel de Gucht je posredno kritiziral tudi Evropsko komisijo, ko je namignil, da ta ne izkorišča vseh možnosti, ki ji jih daje pravica do iniciative.
De Gucht je omenil še nekaj prioritet belgijskega predsedovanja, pri čemer je izpostavil energijsko varnost oziroma potrebo po raznolikosti energetskih virov, glede širitve EU pa je posvaril, da uveljavitev Lizbonske pogodbe ni edini pogoj za nov val širitve Unije. Njegovo osebno mnenje glede tega je 'veliko bolj previdno' od mnenja držav, ki forsirajo nadaljnjo širitev Evropske unije.
Novemu valu širitve, torej s Črno goro, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Albanijo, ki jim je bila evropska prihodnost obljubljena že leta 2003, zdaj poleg Belgije niso pretirano naklonjene niti Nizozemska, Nemčija, Španija in Francija. V tem trenutku se zdi krivec za takšno razpoloženje predvsem gospodarska kriza, saj tuji delavci ogrožajo delovna mesta domačih delavcev. V Nemčiji bodo konec septembra parlamentarne volitve in pričakovati je, da bo debata o izgubljenih delovnih mestih zaradi delavcev iz vzhodne Evrope med bolj vročimi. "Splošno prepričanje je, da bo tisti, za katerega se bo zdelo, da želi spet odpreti evropska vrata, izgubil," je slišati iz krogov vzhodnoevropskih diplomatov v Bruslju.
Ta debata je aktualna tudi v tem trenutku, saj bosta te dni Avstrija in Nemčija sporočili, ali bosta podaljšali omejitve na trgu dela za osem držav članic iz širitve leta 2004. Zaradi notranjepolitičnih razmer je pričakovati, da se bosta Dunaj in Berlin odločila za podaljšanje omejitve še za dve leti, torej do konca aprila 2011, medtem ko se je Belgija kljub drugačnim napovedim v začetku leta, zdaj presenetljivo odločila, da omejitev odpravi. "Po tej odločitvi vlade bodo državljani iz osmih držav lahko od 1. maja 2009 na belgijskem ozemlju svoj poklic opravljali, ne da bi jim bilo treba za to pridobiti delovno dovoljenje," je v sporočilu za javnost, ki je bilo v ponedeljek objavljeno na spletni strani belgijskega ministrstva, zapisal zunanji minister Karel De Gucht. Odpravo omejitve je napovedala tudi Danska.
Sicer pa bosta svobodno gibanje delovne sile in protekcionizem med najbolj vročimi temami vrhunskega srečanja Evropske unije prihodnji mesec v Pragi, kjer bodo evropski voditelji razpravljali o tem, kako preprečiti nadaljnje izgube delovnih mest. "Vprašanje brezposelnosti je vitalnega pomena, saj je povezano s pozivi k protekcionizmu in potencialnimi socialnimi nemiri," je za britanski časnik The Telegraph povedal neimenovani visoki predstavnik EU.