Tuji delavci z "nižjimi" pravicami?

Zaradi pogorelega samskega doma v ljubljanskem Šentvidu je brez strehe nad glavo, osebnih stvari in tudi dokumentov ostalo 115 delavcev, ki so zaposleni pri gradbenem podjetju Vegrad. Delavce so naselili v druge samske domove, predvsem na Trojanah in v Štorah. Kot so sporočili iz policijske uprave, vzrok požara še ni znan, so pa preiskovalci izključili možnost "tuje krivde" oziroma podtaknjenosti požara.

Številne inciative so že pripomogle k zbiranju osnovnih potrebščin, predvsem moških oblačil, čevljev, kozmetike, torb in hrane. Hišnik samskega doma na Podmilščakovi ulici 51, kjer zbirajo podarjene predmete, Demir Pehlič je dejal, da je doslej vsaj 500 ljudi prineslo stvari, ki jih nekdanji stanovalci šentviškega doma nujno potrebujo.

Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je organizirala zbiralno akcijo, je potrdil, da je “odziv izjemen”, tako s humanitarnega vidika kot s strani insititucij, ki urejajo ponovno pridobitev dokumentov. Dejal je tudi, da so v teh dneh pridobili dovolj oblačil, primanjkujejo pa jim še osnovne potrebščine za osebno higieno in hrana, ob tem pa se zahvalil tudi vsem donatorjem. Kot je še dodal, bo zbiralna akcija na Podmilščakovi ulici potekala do 10. maja.

Območno združenje Rdečega križa Ljubljana je odprlo tudi transakcijski račun, na katerem se zbirajo finančni prispevki za pomoč prizadetim v požaru, predvsem za kritje stroškov pri urejanju osebnih dokumentov, ki so bili uničeni v požaru. Natančnejši podatki računa pa so sledeči: OZRK Ljubljana, Tržaška 132, Ljubljana: SI 56 0201 0001 0814 496 – referenca 00 04-01-09 (nalog: BN01).

Tudi Mirovni inštitut v Ljubljani je javno pozval k odgovornosti vse tiste, “ki so neposredno ali posredno odgovorni za položaj, v katerem so se znašli delavci.” “Ob tem incidentu se na Mirovnem inštitutu sprašujemo, ali je podjetje Vegrad res naredilo vse, da delavcem, ki delajo zanj, v bivanjskih enotah zagotovi varno in dostojno življenje”, so zapisali, od odgovornih v gradbenem podjetju pa pričakujejo, da proučijo, zakaj so se delavci znašli v položaju, v katerem so, in kako bi podjetje to lahko preprečilo. Prav tako pričakujejo povrnitev škode, ki so jo utrpeli delavci, v prihodnje pa omogočeno varno in dostojno bivanje.

Naj spomnimo, da je podjetje Vegrad že lani povzročilo nemalo ogorčenja z vseh strani, ko je delavce, ki so takrat živeli še v začasnih zabojnikih, opozorilo, naj svoje obnašanje prilagodijo okolju, saj naj bi bilo neprimerno za njihove “visoko situirane” sosede. Novice o neprimernih bivališčih za tuje delavce pa sicer krožijo že dalj časa. Tudi pogoreli samski dom je bil neprimeren za bivanje, saj so delavci spali v prenatrpanih sobah, prav tako pa so imeli težave s premajhnim številom kuhinj in kopalnic, je dejal Goran Lukič.

V Sloveniji namreč ni pravnih normativov, ki bi urejali bivanjske pogoje delavcev, torej obstaja zakonska luknja na tem področju, je še povedal Lukič in dodal, da so sindikati že opozarjali na neprimerne življenjske razmere v domovih ter dosegli, da so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ustanovili delovno skupino, ki se ukvarja s to problematiko.

Na mirnovnem inštitutu pa pripravljajo tudi raziskavo, ki se osredotoča prav na integracijo migrantov iz t. i. "tretjih držav" (z vidika EU so to ljudje iz držav, ki niso njene članice) in njihov položaj na trgu dela, je povedala koordinatorka projetka Primts Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta. Mnogi migranti in migrantke, ki pridejo v Slovenijo, so namreč že v izhodišču prisiljeni sprejeti kakršnokoli delo ne glede na njihove kvalifikacije in izobrazbo ter ne glede na delovne pogoje in pravice iz delovnega prava. Migracijska politika jih usmerja predvsem v že tradicionalno težavna dela, ki se jih večina domačih delavcev izogiba (na primer v gradbeništvu, gostinstvu in skrbstvenem sektorju). Migranti so tako prisiljeni sprejeti določeno delovno mesto, kjer so mnogi izpostavljeni zlorabam, kršitvam delovne zakonodaje ali izkoriščanju na neformalnem trgu dela. Pravice migrantov naj bi bile sicer izenačene z državljani EU, vendar pa politike pogosto ostajajo zgolj na deskriptivni ravni, saj so brez ustreznih mehanizmov, ki bi dejansko omogočili in pospešili integracijo. Analiza zajema šest držav članic EU: Ciper, Finsko, Italijo, Madžarsko, Nemčijo in Slovenijo, projekt pa bo zaključen junija 2010.

Prvi korak k izboljšanju razmer v Sloveniji je po mnenju Pajnikove ratifikacija Konvencije Združenih narodov o pravicah delavcev migrantov in njihovih družin, ki jih ščiti pred izkoriščanjem in kršenjem njihovih človekovih pravic. Pogodbenih članic konvencije je trenutno 41. “Pravna dimenzija je pomembna, vendar je problem širši, saj gre za problem že omenjene migracijske politike,” je dodala Pajnikova.