Ko se v laboratoriju namesto živali znajde človek

Organizacija Združenih narodov včerajšnji dan, torej 24. april, posveča laboratorijskim živalim. S tem želijo opozoriti na milijone živali, ki so uporabljene za poskusne in znanstvene namene. Dan se ob številnih dejavnostih aktivistov in aktivistk, ki opozarjajo na problematiko in nehumanost uporabljanja živih bitij za poskuse, ponavadi razširi v svetovni teden laboratorijskih živali.

Društvo za uveljavitev njihovih pravic Za živali! je v ta namen danes dopoldne v Mariboru na Grajskem trgu izvedlo performans Poskus št. 517 ali kaj je Petru tokrat zraslo na glavi? Performans izpostavlja problematiko obstoja in nesmiselnost ponavljanja tovrstnih poskusov ter “parodira mesto, na katero je človek postavil živali v evolucijski piramidi,” je dejala predstavnica društva Branislava Vičar. Dodala je, da so to dosegli z zamenjavo vlog. Izvedli so namreč dva poskusa, ki nikoli nista dala znansvetnih rezultatov, na mestu laboratorijske živali pa se je znašel človek.

Kako je v Sloveniji?

Veterinarska uprava RS od leta 2000 zbira podatke o številu poskusnih živali na podlagi Zakona o zaščiti živali. Leta 1992 je bilo za poskusne in druge znanstvene namene v Sloveniji uporabljenih 37.212 živali, do leta 2007 pa se je število zmanjšalo za dve tretjini, uporabljenih je bilo namreč 12.334 živali. Med njimi je bilo največ miši (7.721) in podgan (4.208).

Kot ugotavlja VURS, je bilo leta 2007 v Sloveniji največ živali namenjenih za uporabne namene (10.357), nekaj manj kot 2000 jih je bilo uporabljenih za temeljne biološke raziskave, 136 je bilo namenjenih za pouk in prakso, 82 za določitev bolezni ter 33 za druge namene.

Martina Perše iz Medicinskega eksperimentalnega centra na ljubljanski Medicinski fakulteti v decembrskem Zdravstvenem vestniku piše, da je bil leta 2002 v Evropski uniji (EU) največji delež živali uporabljen za temeljne raziskave in raziskave za razvoj izdelkov in sredstev za humano in veterinarsko medicino ter zobozdravstvo in temeljne biološke raziskave (63 % od skupno približno 10 milijonov uporabljenih živali). Kot piše Peršetova, je Slovenija po deležu temeljnih in razvojnih raziskav daleč za evropskim razmerjem, saj je bilo v letu 2005 za te namene v Sloveniji uporabljenih le 36 % od skupno 11.991 živali. Največ živali pa je bilo v Sloveniji uporabljenih za izdelavo in kontrolo kakovosti izdelkov za humano in veterinarsko medicino ter zobozdravstvo (49 %).

Peršetova zaključi, da na področju poskusov na živalih v Sloveniji v zadnjih letih zelo pospešeno poteka usklajevanje slovenske zakonodaje z določili EU, kar je in še bo mogoče občutiti tudi v praksi.

“Slovenska zakonodaja poskusov na živalih ne prepoveduje, ampak omejuje,” je dejala tudi Vičarjeva. Slovenija sicer sledi evropski direktivi, ki bo letos končno prepovedala testiranje kozmetičnih sestavin na živalih in vsakršno prodajo izdelkov in sestavin znotraj EU, ki so bile preizkušene na živalih. Le tri oblike testov, ki jih je težko nadomestiti, bodo izvajane do leta 2013, takrat pa zagotovo ukinjene, ne glede na odkritje alternativnih metod. Časovni rok bo možno podaljšati, če bo tako odločil evropski parlament.

“Bojim se, da se dejansko število poskusov ne bo zmanjšalo, za ozaveščenost ljudi pa bo to velik korak,” je nadaljevala Vičarjeva. Gre namreč samo za kozmetično področje, kar še vedno omogoča podjetjem in drugim, da obidejo to direktivo.

Napovedala je še, da se bodo 16. maja v Ljubljani pridružili mednarodnemu protestu in bojkotu multinacionalnega podjetja Procter and Gamble (P&G), ki svoje izdelke preizkuša na živalih. Med drugim so to mila in detergenti, kozmetični izdelki, pralna sredstva ter hrana za pse in mačke, na primer Always & Alldays, Ariel, Eukanuba, Gillete, Head & Shoulders, Hugo Boss, Lacoste, Lenor & Downey, Max Factor, Old Spice, Pampers, Pantene, Pringles itd. Protest bo namenjen ozaveščanju potrošnikov, je dodala Vičarjeva.