"Zombi" podjetja - kriza po krizi
Velika podjetja, nujno potrebna strukturnih reform, podjetja, ki imajo le malo upanja, da se resnično poberejo, nad vodo pa se držijo zgolj s pomočjo kreditorjev ali vladne pomoči, bodo ogrožala okrevanje gospodarstev držav Evropske unije tudi potem, ko bo gospodarske krize uradno konec, napovedujeta strokovnjaka evropskega centra za mednarodno ekonomijo Bruegel.
"Zombiji" izčrpavajo gospodarstvo s požiranjem davkoplačevalskega denarja, kapitala in dela, ki bi ga bilo bolje prerazporediti v rastoča podjetja in sektorje. "Ta podjetja dušijo gospodarsko rast, hkrati pa preprečujejo dodelitev sredstev sektorjem z visokim potencialom za rast," trdita Jean Pisani-Ferry in Bruno van Pottelsberghe, izvedenca bruseljskega raziskovalnega inštituta Bruegel in dodajata : "Politika bo vedno v skušnjavi, da rešuje velika industrijska podjetja s pomočjo vladnih resursov."
Nevarnost se skriva predvsem v tako imenovanem zombi kreditiranju, ko banke v državah članicah Evropske unije dajejo prednost kreditiranju velikih, neuspešnih podjetij pred kreditiranjem manjših podjetij, ki imajo pogosto veliko večji potencial za rast. Banke se vedno bolj zanašajo na pomoč evropskih vlad, zato so kriteriji za kreditiranje postali bolj politično motivirani, ekonomska logika pa je pogosto potisnjena na stranski tir, opozarjata izvedenca belgijskega inštituta Bruegel. Zato se mora Evropa nujno in hitro kaj naučiti iz japonske lekcije iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, kjer so "zombi" podjetja dušila gospodarsko rast in prispevala k obdobju v japonski gospodarski zgodovini, znanemu kot 'izgubljeno desetletje''. V grobem je šlo na Japonskem takrat za tako imenovani evergreening, ko so šibki posojilojemalci iztržke iz novih kreditov uporabljali za poplačilo obresti starih kreditov.
S podobnim problemom oziroma grožnjo se seveda soočajo v gospodarstvih po vsem svetu, posebej ranljive so v tem trenutku Združene države Amerike. Kritiki načina reševanja gospodarske krize opozarjajo, da ameriška vlada "meče" denar v podjetja, ki nimajo dolgoročne prihodnosti, torej v zombije, kamor spadajo tudi določene banke. "Ameriška vlada bi morala vlagati kvečjemu v 'zdrave banke', banke, ki so se sposobne obdržati brez vladne pomoči, tiste, ki so sposobne kreditiranja prebivalstva in podjetij", meni Eduardo M. Engel, profesor ekonomije na ameriški univerzi Yale. Namesto tega smo priča tako imenovanemu limonskemu socializmu, ko veliko podjetje zaide v težave in je prvi instinkt, da ga je treba rešiti za vsako ceno oziroma se davkoplačevalski denar vlaga v najslabša podjetja, namesto v najboljša. Profesor Eduardo M. Engel je prepričan, da ni treba "zaščititi delovnih mest, ampak dohodek delavcev med tranzicijo od ene službe do druge."
Gospodarska kriza in njene posledice so vzpodbudile 15 ameriških akademikov, združenih v skupini Squam Lake Working Group, da pospešeno iščejo načine, kako finančni sistem narediti bolj trden, kako preprečiti nastajanje in "gojenje" gospodarskih zombijev ter najti način za zaprtje ali prestrukturiranje neuspešnih institucij s karseda minimalno kolateralno oziroma stransko škodo v odnosu do drugih podjetij in gospodarstva nasploh.