Parlamentarne stranke skupaj o Rehnovem predlogu

Premier Borut Pahor se je danes popoldan s predstavniki strank pogovarjal o zadnjem predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Po Pahorjevih besedah je šlo za informativni sestanek, na katerem so izmenjali poglede. Dokončno slovensko stališče o predlogu bodo po premierovih besedah oblikovali prihodnji teden in ga Rehnu posredovali še v mesecu maju. Naslednji sestanek naj bi potekal prihodnjo sredo, je povedal Pahor in dodal, da so se danes dobili prvič, ne pa tudi zadnjič.

"Mislim, da je sedaj potrebno vse zelo natančno preučiti. Osnova odločitve Evropske komisije, da posreduje v tem zapletu, je bila s strani Slovenije vedno pozdravljena. Vendar pa preden slovenska vlada sprejme kakršnokoli odločitev, se bom zelo temeljito posvetoval s političnimi strankami v državnem zboru," je povedal Pahor. Po njegovih besedah je na koncu koncev odločitev o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške z EU v rokah DZ. Pristopno pogodbo o vstopu Hrvaške v EU, tako kot o vstopu sleherne države v EU in zvezo Nato, ratificira DZ z dvotretjinsko večino. "Smo v tistem občutljivem trenutku te pobude, ko se pričakuje od obeh strani, vsekakor to velja za slovensko, da bomo sedaj predloge, ki smo jih deležni, zelo natančno preučili," je dejal in dodal, da danes ni pričakoval, da bodo predsedniki strank podali dokončna stališča. "Smo v tisti fazi iniciative komisarja Rehna, ko postajajo določila njegove iniciative zahtevna za premislek in odločitev, zato si je potrebno vzeti čas in se posvetovati tudi s pravno stroko in poskušati oblikovati politično stališče," je povedal. "Predvidevam, da se bomo znova srečali v sredo, ko bomo v tem času, tako na strokovni ravni kot politični ravni pripravili stališča glede tega predloga," je dejal Pahor. Po njegovih besedah je osnovo pripravilo ministrstvo za zunanje zadeve skupaj s slovensko pravno stroko. "Pravna stroka - domača in tuja - je poklicana, da nam pomaga pri zahtevnih odločitvah, tako bo tudi naprej," je dodal. Želja Slovenije je bila, potem ko je dala zadržke na nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, da pride do rešitve zapleta tako, da bomo problem, zaradi katerega je bilo potrebno zadržke dati zaradi zavarovanja slovenskih nacionalnih interesov, uspešno rešili, je spomnil Pahor.

O pogovorih se izrekli tudi predstavniki opozicijskih strank. Kot je po srečanju povedal predsednik SDS Janez Janša, so Rehnov predlog šele dobili in ga je zato potrebno dodatno preučiti. "Mislim, da si bomo vsi skupaj vzeli še teden dni časa za premislek," je napovedal Janša. "Današnji sestanek je bil informativne narave in pred končnim odločanjem na vladi bo, kot sem razumel, še eden. Takrat bo tudi bolj jasno, kakšna bodo morebitna vladna dopolnila k temu besedilu," je pojasnil. Pri tem je pripomnil, da na prvi pogled Rehnov predlog ni idealen, da pa končnih ocen še ni moč dati. "Nekatere formulacije so takšne, da si jih je moč razlagati tako ali drugače, vendar pa, preden damo končno oceno, potrebujemo relevantno mnenje mednarodnopravnih strokovnjakov in morda še kakšno pojasnilo, ki ga danes nihče ni imel," je povedal. Na vprašanje, če dogovor izpolnjuje pogoje, da se pri odločanju o meji upošteva načelo pravičnosti in da oba parlamenta potrdita pogodbo o arbitraži, preden Slovenija umakne svoje zadržke na določena poglavja v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU, je Janša odgovoril, da to še ni povsem jasno, ali je "vse to na mizi" in ravno zato ni moč podati končne ocene. "Enotnost v slovenski politiki glede tega vprašanja je moč doseči, saj so osnovna načela jasna. Čas bi tudi že bil, da se ta zadeva začne reševati, ni pa to odvisno samo od Slovenije," je zatrdil.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je medtem ponovil, da je predlog Rehna dokaz, da je popolnoma podlegel hrvaškim zahtevam in da slovenskih stališč ni niti malo upošteval. Jelinčič je prepričan, da se Rehnu mudi, saj se mandat tej sestavi Evropske komisije izteka, pred koncem "pa mora opraviti tisto delo, ki mu je bilo s strani Hrvaške naloženo". "Mislim, da predlog ni dober, seveda pa se je potrebno o njem še pogovarjati, ga spremeniti, ga izboljševati," je dejal, obenem pa se je znova zavzel za mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji, saj bo Hrvaška po njegovem prepričanju ob vstopu v EU blokirala vstop sosed Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Jelinčič še ni želel povedati, če bo SNS predlog podprla, je pa prepričan, da bo potrebno še kar nekaj pogovorov, predvsem pa bo morala Slovenija po njegovem postaviti jasna izhodišča, kaj sploh hoče. Obenem je dejal, da načela pravičnosti v predlogu Rehna ni, saj je to tako nejasen pravni pojem, da "nihče ne ve, kaj to sploh je". "Po drugi strani pa Rehnov predlog zahteva, da Slovenija odpre vsa pogajanja že ob začetku tega procesa," je še povedal Jelinčič, kar bi po njegovem pomenilo še pred ratifikacijo v obeh parlamentih. Na to pa ne more pristati.

Poslanec Radovan Žerjav, ki se je udeležil sestanka v imenu SLS, je prav tako poudaril, da je potrebno predlog bolj podrobno preučiti in si vzeti malo več časa, saj gre za veliko odgovornost do države. Zanj je ključno vprašanje, če je predlog odmik od sklepa, ki ga je sprejel DZ in na prvi pogled je temu tako. To pa za SLS, ki je bila pobudnica jasnih sklepov DZ o vprašanju meje s Hrvaško, ni sprejemljivo. "Težko bi sodil, za katero državo je predlog bolj ugoden, a po moji oceni, takšen kot je, za Slovenijo ni dober," je zatrdil, a podrobneje o vsebini ni želel govoriti.

Po navedbah virov v Bruslju najnovejši kompromisni predlog, ki ga je Rehn 22. aprila predstavil zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške, Samuelu Žbogarju in Gordanu Jandrokoviću, predvideva, da naj bi o mejni črti odločal mednarodni arbitražni tribunal, o koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem pa naj bi se odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju načela pravičnosti. Po njem naj bi bilo v arbitražnem tribunalu pet članov: po enega naj bi izbrala Ljubljana in Zagreb ločeno, preostale tri pa skupaj. Če se ne bi mogla dogovoriti, naj bi o njih odločil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Predlog, ki bi hkrati omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, naj bi tudi predvideval vnaprejšnjo zavezo slovenskega in hrvaškega parlamenta, da bosta sprejela odločitve posrednikov.

Po neuradnih informacijah nekatere slovenske stranke med drugim naj ne bi bile zadovoljne s predlogom glede sestave arbitražnega tribunala in glede deblokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Prvak SDS Janša je sicer po današnjem srečanju na novinarsko vprašanje tudi povedal, da je na sestanku beseda tekla le o vprašanju Hrvaške, tako bo tudi prihodnji teden. Sam pa bi si želel podobno srečanje tudi o izzivih finančne in gospodarske krize in ustreznih odgovorih nanje. Tak sestanek bi po njegovem prepričanju koristil vsem, tudi vladi, saj je nesmiselno, da vlada in opozicija vlagata vsak svoje predloge. (STA, mh)