Črne napovedi za evropske čebelarje

"Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…" Albert Einstein, 1949

" Če se bo smrtnost med čebelami nadaljevala v takšnem številu, kot do zdaj, lahko evropsko čebelarstvo preživi od 8-10 let," je prepričan Gilles Ratia, predsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia. "Dolgo smo imeli velike težave v jugozahodni Franciji, zdaj pa jih imamo tudi v Italiji in v Nemčiji," je za agencijo Reuters povedal Gilles Ratia.

Lani smo v Evropi po ocenah Apimondie zaradi bolezni, insekticidov in intenzivnega kmetovanja izgubili 30 odstotkov od 13,6 milijonov čebeljih panjev. Po podatkih Apimondie smo 50 odstotkov panjev izgubili v Sloveniji, v jugozahodni Nemčiji pa je "umrlo" kar 80 odstotkov čebeljih panjev.

"Glede na to, da je najmanj 35 odstotkov evropskih poljščin odvisnih od opraševanja čebel, predstavljajo pomori čebel veliko grožnjo tudi za kmete," je črnogled predsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia. Nič manj zaskrbljen ni Francesco Panella, čebelar, ki ima v Piedmontu, na severu Italije, 1000 čebeljih panjev. "Gre za popolno krizo. Lani sem izgubil polovico proizvodnje. Če bo šlo tako naprej, ne bom mogel preživeti več kot 2 ali 3 leta. Moj sin ne bo mogel nadaljevati družinske tradicije," je obupan Francesco Panella.

Večina čebelarjev za pomore in izginotja čebel krivi moderne metode kmetovanja in nove močne pesticide, ki jih uporabljajo za poljščine, kot so sončnice, koruza in oljna ogrščica.

Apimondiin znanstvenik Gerard Arnold slabenje čebeljih kolonij pripisuje uporabi insekticidov in parazitski pršici Varroi. Tako oslabljene panje potem zdesetkajo virusi in druge bolezni.

Sicer pa dokazi o vplivu intenzivnega kmetovanja prihajajo iz Francije, kjer se je po besedah Henrija Clementa, predsednika Francoske čebelarske zveze, proizvodnja medu zmanjšala na območjih, kjer intenzivno gojijo sončnice, medtem, ko je proizvodnja medu v planinah in kostanjevih gozdovih ostala bolj ali manj nespremenjena.

Evropski čebelarji se več kot čudijo, kako malo pozornosti je namenjeno industriji, ki Evropo oskrbuje z 58 odstotki od 340 tisoč ton porabljenega medu na leto. "Če bi krave proizvedle 30 odstotkov manj mleka na leto, to ne bi bilo sprejemljivo. Mi pa se s tem moramo sprijazniti," je ogorčen Josef Stich, ki ima blizu Dunaja 200 panjev. V začetku letošnjega leta je sicer Evropska unija glasovala za prepoved uporabe najbolj toksičnih pesticidov, toda čebelarji še vedno menijo, da jih politiki ignorirajo in so precej bolj dovzetni za lobiranje kemične industrije. "Skrbi čebelarske industrije so preglašene z interesi velikanskih korporacij, ki proizvajajo pesticide," odkrito kritizira Gilles Ratia, predsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia.

Toda lani so bili v Nemčiji čebelarji uspešni in dosegli, da ni prišlo do registracije osmih močnih pesticidov, ki jih sicer uporabljajo za poljščini, kot sta oljna repica in sladka koruza. Takrat je bilo namreč poročilo nemških čebelarjev iz pokrajine Baden Wurttenberg resnično alarmantno. "V povprečju je umrlo 50-60 odstotkov čebel in nekateri čebelarji so izgubili vse panje," je povedal Manfred Hederer, predsednik nemške čebelarske zveze.

Testi so pred enim letom pokazali, da so čebele v Nemčiji pomrle zaradi nakopičenega clothianidina, kemikalije, ki jo proizvaja Bayer CropScience, hčerinsko podjetje giganta Bayer, v Evropi bolj znan pod imenom Poncho, ki se ga uporablja za zaščito semena koruze in sladkorne pese. Zaradi preprečitve nadaljnjih pomorov čebel je tudi v Sloveniji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano maja lani prepovedalo promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev Poncho, Cruiser in Gaucho.

Sicer pa to ni bilo prvič, da so za pomor čebel okrivili podjetje Bayer, enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev pesticidov. V Združenih državah Amerike sta dva čebelarja iz Severne Dakote podjetje Bayer tožila po pomoru tisoče čebeljih kolonij, leta 1995, v času, ko so na tistem območju za posevke oljne repice uporabljali kemično sredstvo imidacloprid. Imidacloprid, oziroma v Evropi Gaucho, so leta 1999 prepovedali v Franciji, potem ko je zaradi njegove široke uporabe pomrla tretjina francoskih čebel. Nekaj mesecev pozneje so v Franciji zavrnili prošnjo podjetja Bayer za registracijo pesticida clothianidin. Tiskovni predstavnik podjetja Bayer CropScience, Utz Klages, je takrat zatrjeval: "Ekstenzivne notranje in mednarodne znanstvene študije so potrdile, da Gaucho ne predstavlja nevarnosti za čebele."

Z upadanjem števila čebel se soočajo tudi v Veliki Britaniji, kjer se je število čebel v zadnjih dveh letih zmanjšalo za 15-30 odstotkov. Na Otoku med vzroke prištevajo zajedalsko pršico Varroa, slabo vreme v poletnih mesecih, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in onesnaženje zraka. Ker se v Veliki Britaniji zavedajo kritičnega pomena čebel za človeštvo, so letos aprila za raziskave vzrokov upadanja števila britanskih čebel namenili 8 milijonov funtov. "Z upadanjem števila čebel in drugih opraševalcev se soočamo s ključnim problemom za človestvo, saj imajo ključno vlogo pri opraševanju številnih pomembnih poljščin. Brez učinkovitega opraševanja se bomo že kmalu lahko soočili z višjimi cenami hrane, pa tudi s pomanjkanjem hrane. Ta raziskava bi nam morala pomagati razumeti, zakaj število čebel in drugih opraševalcev upada in kaj lahko storimo, da to preprečimo," pravi profesor Douglas Kell, vodja britanskega raziskovalnega sveta za biotehnologijo in biološke znanosti (BBSRC).

Na izsledke te raziskave bo treba še nekaj časa počakati, v vsakem primeru pa človestvo do danes prave alternative za opraševanje čebel še ni odkrilo. Upam, da nam ga nikoli ne bo treba!

Sicer pa je v zvezi s tem zanimiva še ena britanska izkušnja. Konec januarja letos je Co-op group postal prvi britanski supermarket, ki je prepovedal uporabo skupine pesticidev, povezanih s pomori milijard čebel po vsem svetu. Co-op namreč dobaviteljem svojih svežih proizvodov prepoveduje uporabo osmih pesticidov iz družine neonicotinoidov, ki so jih prepovedali že tudi ponekod po Evropi, med drugim tudi v Sloveniji. Co-op group ima v Angliji in na Škotskem 700 hektarjev obdelovalne površine in je največji "kmetovalec" v Veliki Britaniji. Od leta 2001 je to podjetje prepovedalo uporabo že 98 pesticidov. "Prepričani smo, da je treba zaradi pomorov čebel v zadnjih letih nekaj narediti. Zato začasno prepovedujemo uporabo osmih pesticidov iz družine neonicotinoidov, dokler ne dobimo dokazov, ki neizpodbitno dokazujejo, da ti nimajo vpliva na upadanje števila čebel," je januarja letos povedal Simon Press, tehnični menedžer Co-op group.

Elliott Carnell iz tako imenovane evropske Mreže proti pesticidom (PAN) pa je izrazil upanje, da bo pionirsko stališče Co-opa britansko vlado prepričalo, da bo podprla predlagano evropsko zakonodajo o strožjem nadzoru nad kemikalijami, smrtonosnimi za čebelje družine. "Britanska vlada se je upirala vsakršnim poskusom za zaščito čebel, ki oprašujejo tretjino hrane za človeštvo," trdi Carnell in dodaja najpomembnejše: "Njen argument je bil, da bi prepoved pesticidov ogrozila posevke. Toda, če je tako, zakaj se je vodilni prodajalec sveže hrane v Veliki Britaniji odločil za takšen ukrep, torej prepoved osmih pesticidov?"