V Evropi novi primeri prašičje gripe
V Evropi so danes potrdili štiri nove primere prašičje gripe. Pri dveh gre za osebi, ki nedavno nista bili v Mehiki in sta se okužili v domovini. V Sloveniji zaenkrat primerov prašičje gripe še ni, minister za zdravje Borut Miklavčič pa je opozoril, da se bo iz Mehike več ljudi začelo vračati ob koncu praznikov.
Na Bavarskem je za prašičjo gripo, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) imenuje gripa A H1N1, uveljavilo pa se je tudi poimenovanje nova gripa, zbolela bavarska medicinska sestra, ki je skrbela za bolnika z omenjeno boleznijo. Ženska, ki je že okrevala, je bila tako po osebi v Španiji drugi tak primer v Evropi. V Španiji naj bi se namreč nek fant okužil od svojega dekleta. Danski urad za varovanje zdravja je medtem sporočil, da so v državi potrdili prvi primer prašičje gripe. Direktor omenjenega danskega inštituta Jesper Fisker je pojasnil, da so primer bolezni potrdili pri ženski, ki se je v sredo vrnila iz New Yorka. Bolnica se po njegovih besedah dobro počuti, do 6. maja pa jo bodo imeli v izolaciji in na opazovanju.
Oblasti na Škotskem so prav tako potrdile prvi primer prašičje gripe v Veliki Britaniji pri nekom, ki ni nedavno potoval v Mehiko. 24-letni Graeme Pacitti je bil v stiku z mladoporočencema Iainom in Dawn Askham, ki sta bila ta teden prva potrjena primera prašičje gripe na Otoku, potem ko sta se vrnila z medenih tednov v Mehiki. Skoraj istočasno je britansko ministrstvo za zdravje potrdilo še en primer prašičje gripe, in sicer na severozahodu Anglije.Skupaj so sedaj v Veliki Britaniji potrdili deset primerov, sedem v Angliji in tri na Škotskem. V Nemčiji so potrdili štiri primere, v Španiji 13, po enega v Izraelu, na Danskem, Nizozemskem, v Švici in Avstriji, kjer tako kot na Poljskem sumijo na nove primere bolezni.
WHO, ki je v sredo zvečer povišal stopnjo nevarnosti pandemije prašičje gripe na peto od skupaj šestih stopenj, kar pomeni, da se virus trajno širi s človeka na človeka v najmanj dveh državah, je šesporočil, da je število potrjenih primerov prašičje gripe po svetu naraslo na 331, o njih pa po navedbah organizacije poročajo iz 11 držav. Ti podatki so sicer v nasprotju s podatki nekaterih nacionalnih oblasti.
Medtem ko WHO pravi, da je za prašičjo gripo v Mehiki, kjer so zaradi epidemije ustavili številne gospodarske in družabne dejavnosti, ker so zaprli številna podjetja in ustanove, potrjeno zbolelo 156 ljudi, za posledicami virusa H1N1 pa naj bi jih umrlo devet, je namreč mehiški minister za zdravje Jose Angel Cordova sporočil, da se je število primerov prašičje gripe v državi povzpelo na 328, medtem ko je zaradi bolezni umrlo 15 oseb. Po nepotrjenih podatkih naj bi bilo smrtnih žrtev več kot 160.
O prvem primeru prašičje gripe v Aziji so danes poročali iz Hongkonga, v Kanadi se je število primerov prašičje gripe povzpelo na 35, v ZDA na 141 v 19 zveznih državah, o štirih potrjenih primerih poročajo z Nove Zelandije. O edini žrtvi izven Mehike še vedno poročajo iz ameriške zvezne države Texas, pa še v tem primeru je šlo za 23-mesečnega otroka iz Mehike.
Mehiške oblasti so poudarile, da vse kaže na to, da se število primerov v državi stabilizira. Mehiški minister za zdravje Jose Cordova je kot vzpodbuden znak izpostavil dejstvo, da se je število ljudi, ki so jih v državnih bolnišnicah sprejeli s simptomi, podobnimi prašičji oz. novi gripi, med 20. aprilom in četrtkom zmanjšalo z 212 na 46. Hkrati je Cordova poudaril, da epidemija prašičje gripe v Mehiki ni tako agresivna, kot so se mehiške oblasti sprva bale. "Na srečo virus ni tako agresiven. Ne gre za podobne razmere kot pri ptičji gripi, kjer je bila stopnja umrljivosti skoraj 70-odstotna," je povedal. Obenem je dodal, da pri povečanem številu potrjenih primerov ne gre za nove, ampak le za izide testiranj domnevnih primerov, ki prihajajo z zamudo. Pojasnil je, da je virus H1N1 veliko bolj nalezljiv kot virus ptičje gripe, a ga je obenem lažje zdraviti s protivirusnimi zdravili, če bolnike začnejo zdraviti od prvega dne. Virus prašičje gripe po besedah Cordove ni tako nevaren, kot je bil sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki je ob izbruhu leta 2003 po svetu zahteval 800 življenj.
Svojo oceno glede možnih razsežnosti izbruha bolezni so podali na Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v Stockholmu, kjer so na podlagi izkušenj s tremi velikimi pandemijami gripe v 20. stoletju ocenili, da bi za prašičjo gripo lahko zbolelo skupno 25 do 35 odstotkov svetovnega prebivalstva. Pri tem je omirjujoče dejstvo, da naj bi le štiri odstotke okuženih razvilo tako hude simptome, da bi jih bilo potrebno hospitalizirati.
Sloveniji bolezni zaenkrat ni. Kot so objavili na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), je bil primer suma na prašičjo gripo, ki so ga laboratorijsko preiskali na inštitutu, negativen. Kot je že v četrtek povedala predstojnica centra za nalezljive bolezni na IVZ Alenka Kraigher, so dali v laboratorijsko preiskavo vzorec osebe z znaki vročinske bolezni, ki se je v preteklih dneh vrnila iz ZDA. Na spletni strani IVZ so začeli objavljati tudi podatke o številu obolelih za prašičjo gripo oz. o številu v laboratoriju preiskanih, a negativnih vzorcev. Podatke bodo obnavljali dvakrat na dan, in sicer ob 10. uri in ob 17.30 uri.
Kraigherjeva je pojasnila, da trenutno v laboratoriju nimajo nobenega vzorca v obravnavi, ponovila pa je opozorila, naj se ljudje preventivno držijo higienskih pravil kašljanja in kihanja, naj si pogosto umivajo roke z milom ter naj ostanejo doma, če so bolni.
Minister za zdravje Borut Miklavčič pa je na izrazil pričakovanje, da se bodo slovenski državljani iz Mehike v večjem številu vračali ob koncu praznikov, v nedeljo. Prav zaradi pričakovanega povratka večjega števila Slovencev z ogroženih območij je Miklavčič na novinarski konferenci pozval, naj se povratniki ob slabem počutju oziroma znakih morebitne bolezni nemudoma zglasijo pri svojem zdravniku. Slovenija je po njegovih besedah Miklavčiča sicer dobro pripravljena. "Preventivne ukrepe smo sprejeli, zdravilo imamo," je spomnil. (STA, mh)