Le Janša lahko podre Rehnov načrt

Hrvaški Jutarnji list navaja oceno zagrebškega politologa Damirja Grubiše, da je predsednik SDS Janez Janša ključna oseba, od katere je odvisno, ali bo Slovenija sprejela najnovejši predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev hrvaško-slovenskega spora o meji in deblokado hrvaških pogajanj z EU.

Grubiša je ocenil, da Hrvaška ne bi smela čakati, ampak bi morala pozitivno odgovoriti na predlog, saj naj bi bila večina predlogov Zagreba sprejeta, medtem ko slovenski premier Borut Pahor po njegovih besedah ne more "več zavlačevati".

"Gre za notranjo zadevo Slovenije," je dejal Grubiša. Pojasnil je, da bo Janša s sprenevedanjem ali negativnim odgovorom dodatno poslabšal Pahorjev položaj, obenem pa kompromitiral tudi sebe v očeh EU. Morda bo za svoje soglasje dobil kakšno politično nadomestilo, kot je to bilo v primeru ratifikacije hrvaškega vstopa v Nato v slovenskem parlamentu, je še dejal Grubiša za Jutarnji list.

V ločenem komentarju zagrebški časnik dodatno pojasnjuje, da je Janša "ključni dejavnik". "Sicer pa, če je verjeti virom našega časnika iz Ljubljane, morda je že vse dogovorjeno," piše komentator in spomni, da sta bila tako Janša ko hrvaški premier Ivo Sanader na srečanju Evropske ljudske stranke v Varšavi. Dodaja, da bodo vsekakor težave s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem in bratoma Podobnik ter da tudi ne gre zanemarjati kampanje pred volitvami Evropskega parlamenta v Sloveniji.

"Torej, morda bo končna odločitev lahko počakala na rezultate omenjenih volitev, to bo konec junija, in bi deblokada lahko sledila že julija, ko bo Švedska prevzela predsedovanje. To je v vsakem primeru dober scenarij, lahko pa bo pomenil tudi, da bi hrvaška pogajanja občutno pospešili," še piše Jutarnji list.

Poudarja, da bo po deblokadi možno videti, kaj so v resnici hrvaški politiki naredili glede "problemov v domači hiši" v preteklih osmih mesecih. Po deblokadi se bodo v prvem planu pojavili pravosodje, reforma javne uprave, odpiranje poglavja kmetijstva, ki pomeni več kot polovico pogajalskega procesa, ladjedelništvo in na koncu tema, ki jo pogosto pozabimo - ekologija, ki je realno najdražje pogajalsko poglavje, še sklene komentator.

Hrvaški profesor mednarodnega prava Davorin Rudolf  pa je v pogovoru za današnjo izdajo priloge Dela Mag ocenil, da je vprašanje meje v Sloveniji preveč spolitizirano, da bi bilo še mogoče doseči dvostranski dogovor o meji. Predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna pa po njegovih besedah daje na razpolago za arbitražo premalo časa.

Dosedanji sopredsednik mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za slovensko-hrvaško mejo je v pogovoru ocenil, da "je najslabše pri vsej zgodbi glede odnosov, da so politiki povzročili slabo voljo pri državljanih obeh držav". "Po mojem mnenju nosita (slovenski premier Borut) Pahor in del slovenske politične elite zgodovinsko odgovornost za poslabšanje hrvaško-slovenskih odnosov," je dejal Rudolf.

Trditve, da je Hrvaška slovensko blokado sama izzvala s prejudiciranjem meje, je Rudolf zavrnil z besedami, da so strokovnjaki določili celotno mejo na kopnem, razen šestih kilometrov v Istri. "Zato sprašujem Pahorja, kako lahko nekdo prejudicira mejo, za katero je jasno ugotovljeno, kje teče," je dejal Rudolf.

Ob tem je poudaril, da lahko "Slovenija vse dele meje, za katere meni, da so sporni, zahteva na sodišču ali pred arbitražo". "Zato ne razumem, zakaj noče na (Meddržavno) sodišče (v Haagu). Če je prepričana v svoj prav," je še dejal Rudolf in se strinjal, da se o meji na morju državi lahko še dogovarjata.

Izrazil je tudi jezo nad Brusljem in Rehnom - slednji je "prišel kar tako, ne da bi koga vprašal". Poleg tega naj bi bila arbitraža, ki jo v svojem zadnjem predlogu za rešitev vprašanja meje ponuja komisar, končana v letu dni, kar pa je po Rudolfovih besedah prekratek rok. Kot meni, bi mali senat v Haagu ali arbitraža odločala najmanj leto in pol, veliki senat pa še dlje.

Kot najšibkejšo točko v hrvaškem pogajalskem položaju je izpostavil sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001, del katerega je po njegovem v nasprotju s hrvaško ustavo. A kot je poudaril Rudolf, "je dogovor dveh premierov in ima politično moč".

Glede hrvaškega otepanja proti upoštevanju načela pravičnosti v reševanju vprašanja meje je Rudolf dejal, da v okviru delovanja komisije za slovensko-hrvaško mejo uporabe tega načela ni zavrnil, predlagal pa je, da mu razložijo, kaj pomeni. Spomnil je tudi, da Meddržavno sodišče doslej po tem načelu ni reševalo niti enega spora.(STA, bl)