Kultura / Poznavalci računalniških iger

Na Tivolskem gradu je do 1. junija na ogled razstava z naslovom, ki zazveni v ušesih ljubiteljev računalniških iger in spektakularnih filmskih pustolovščin. Razočarala me je Lara Croft je pripravila peterica strokovnjakov in zagrizenih igralcev računalniških iger. Hiperproduktivni Milan Kleč je sočasno izdal še roman King Kong (MGLC ga je izdal skupaj s Študentsko založbo) – avtobiografski praktikum zasvojenca z računalniškimi igricami. Umetnostni zgodovinar Lev Menaše je razstavnemu katalogu dodal poznavalski pregled provinience podob, ki jih uporabljajo animatorji računalniških fantazij. Sodelovali sta še gledališčnici Helena Pivec in Barbara Novakovič ter Boštjan Borič s Fakultete za računalništvo in informatiko. Briljantni esej zasvojenca računalniških iger je katalogu dodal dobro znani Sergej Hvala.
Gre za prvo slovensko razstavo na temo likovne problematike računalniških iger. Pred obiskovalcem Tivolskega gradu se zvrsti množica print screenov, ki so jih igralci ujeli na zaslonu med igranjem in jih dali odtisniti na kapa papir. Po kotih so razstavljene škatle, v katerih so bili nekoč skriti dragoceni ploščki, ki so igralce ponesli v druga življenja. Na ogled so tudi videoposnetki, igralne karte ter propagandni materiali; od plakatov do v plastično maso odlite akcijske junakinje. Občutek, ki ga daje razstava je, kakor da bi trgovino z računalniškimi igricami opremil v modernističnem slogu vzgojeni umetnostni zgodovinar. Podobe so natančno razporejene po razstavnih prostorih, vsaka izmed njih je opremljena z natančnimi podatki, vsaka ima dovolj prostora, da jo gledalec nemoteno opazuje.
Več užitka od razstave same ponuja razstavni katalog. Med objavljenimi besedili v poznavalstvu, kakor tudi v živosti samega zapisa, izstopa esej Sergeja Hvale z naslovom O večnitnosti interaktivne podobe. Tudi laiku jasno, začinjeno s humorjem in z intimnimi opisi ob katerih tudi neljubitelja zasrbijo prsti, nas Hvala popelje skozi zgodovino računalniških iger. Zanimiva je tudi Menašejeva umetnostnozgodovinska epopeja, ki pripoveduje o likovnih izvorih mračnih ječ, ki so jih navdihnile Piranesijeve grafike iz osemnajstega stoletja. Umetnostni zgodovinar dodobra razčleni klasično figuro s hrbtom proti gledalcu obrnjenega junaka s katerim se izenači igralec. Ta je potomka romantične Friedrichove slike Popotnik na morjem megle (1818) v kateri gledalčev pogled postane pogled naslikane figure, ki je v igri oživljena na računalniškem monitorju.
Razstava Razočarala me je Lara Croft se smiselno vklaplja v razstavni program institucije Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Računalniška grafika, ki so jo poleg hollywoodskih filmov do največje popolnosti gotovo popeljale računalniške igre, je eden izmed najpopularnejših grafičnih izrazov sodobnosti. Žal pa razstava pade prav na točki, kjer so padle razstave, ki so v galerijo pripeljale grafite, stickerje ali plošče: reči, ki same po sebi niso namenjene predstavitvam v galerijah ali muzejih. Ko ti predmeti in podobe vstopijo v svet umetnosti in s tem tudi v zgodovino, ko so popisani, klasificirani, opisani in razloženi iz njih izgineta življenje in užitek. Razočarala me je Lara Croft je razstava, ki računalniške igre prvič na slovenskem vpiše v zgodovino, je poučna likovna razstava, ki pa ji umanjka užitek. Zanj je še vedno potrebno zagnati računalnik.