Slovenija odlaga odgovor Rehnu

Premier Borut Pahor in vodje parlamentarnih strank se v sredo na drugem sestanku še niso dogovorili o slovenskem odgovoru na predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja spora o slovensko-hrvaški meji. Dogovor o potrebnih dopolnilih naj bi bil blizu, tako da premier upa na soglasje na torkovem vnovičnem posvetu.

Premier je po pogovoru s predsedniki strank in predstavnikoma narodnih skupnosti, ki je bilo njihovo drugo srečanje o zadnjem Rehnovem predlogu, povedal, da so se odločili za vnovično srečanje prihodnji torek, tako da bodo imeli še nekaj časa za posvete in premislek, ker so bili danes "blizu soglasja glede stališča" o dopolnilih.

Vsebine dopolnil oziroma glavnih pripomb premier ni želel povedati, dejal je le, da bodo k predlogu "dali vse tiste pripombe, ki so pomembne za vitalne interese Slovenije" in za uspešen konec procesa, ki ga je začel Rehn.

"Danes smo glede vprašanj prišli zelo blizu, vendar ne dovolj, da bi rekli, da je bil ta sestanek dovolj, da ima slovenska politika enotno mnenje glede volumna pripomb, ki jih bo dala Evropski komisiji". "Zmenili smo se za najpomembnejše, sedaj gre za vprašanje obsega pripomb, ki jih bomo dali, zato da ocenimo, kaj bi bilo v danem trenutku najprimerneje glede na status tega procesa," je pojasnil in izrazil upanje, da bo lahko Slovenija odgovor Bruslju posredovala konec prihodnjega tedna.

Medtem, ko Zagreb trdi, da gre za zadnji Rehnov predlog, je premier to zanikal in dejal, da bi bilo nenavadno, če bi bil, saj je Rehn doslej posredoval že več pobud, osnutkov. Kot je poudaril, se pogajanja uspešno ne morejo zaključiti, dokler se z vsebino ne bosta strinjali obe strani.

Tudi uradni govorec MZZ Milan Balažic je pred tem na redni novinarski konferenci ponovil, da so vse zainteresirane strani "sredi pogajanj in ne pri zaključku". Dodal je, da Ljubljana pripravlja pripombe, ki bodo zaščitile slovenske vitalne interese, in če te ne bi bile upoštevane, lahko Slovenija zavrne katerikoli predlog, za katerega oceni, da ji škoduje.

Glede kritik opozicije, da je Rehnov predlog zelo slab, je premier dejal, da so ravno zato, ker menijo, da je treba predlog izboljšati in ker želijo ohraniti možnost, da pridejo do dogovora o načinu reševanja vprašanja meje, uskladili večino stališč.

Do predloga je bil sicer zelo kritičen vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je pred pogovori dejal, da predloga ni mogoče sprejeti, da pa je tudi "veliko vprašanje", koliko ga je možno izboljšati z dopolnili. Ocenil je še, da je "škoda že nastala" in da je sedaj ključno vprašanje, "kako je mogoče, da je do takšnega predloga sploh prišlo".

Na vprašanje, ali ni morda sedaj Hrvaška v prednosti, ker je sprejela predlog, pa je premier še poudaril, da je v 18 letih po sporazumu Drnovšek-Račan to drugi velik poskus med državama, da bi določili mejo in s tem rešili enega od ključnih vprašanj, ki bremeni odnose med državama, zato se je treba vprašanju zelo posvetiti in "dati možnost priložnosti".

Spomnil je tudi, da so sedanja pogajanja posledica "prejudica določanja meje med državama s strani Hrvaške", česar Slovenija ni mogla spregledati, saj bi to ogrozilo njene vitalne interese. "To je bil izvirni problem, ki je pomenil zaplet," je poudaril.

Glede srečanja s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, ki je odpadlo konec aprila, napovedala pa sta ga za prvi teden maja, je Pahor dejal, da si bo v stikih s hrvaškim kolegom prizadeval, da bi do njega prišlo takrat, ko bi prinesel nekaj novega.

Po srečanju razen premiera in prvaka SNS Zmaga Jelinčiča predsedniki drugih strank za medije niso dajali izjav. Jelinčič je menil, da so bile na srečanju predstavljene nekatere izboljšave Rehnovega predloga, da pa bo potrebno počakati na torek. Vseeno se bolj nagiba k temu, da bi morala Slovenija Rehnov predlog zavrniti in vprašanje meje reševati na mirovni konferenci držav, ki so bile vpletene v spopade na Balkanu.

Predstavnik SLS, poslanec Radovan Žerjav je prav tako menil, da predstavljene pripombe predstavljajo izboljšave, da pa bo potrebno počakati na novo srečanje. Boji pa se, da pripombe "ne dajejo dovolj velikega jamstva, da bo Slovenija zaščitila najvitalnejše interese, če med njimi ne bo kot pogoj zahteva, da se iz arbitraže izloči vsebina sklepa DZ", je za STA po telefonu dejal Žerjav.

Janša pa je za Radio Ognjišče povedal, da do dogovora o odgovoru na Rehnov predlog na srečanju ni prišlo "ker koalicija ni bila enotna". "Bili smo blizu nekega skupnega stališča, vendar v sami koaliciji ni bilo enotnosti," je pojasnil. Dodal pa, da si splača vzeti še nekaj dni za premislek, če obstaja upanje, da se slovenska politika lahko poenoti.

Iz Zagreba, kjer so še v torek trdili, da bodo v 24 urah poslali Rehnu uradni odgovor Hrvaške, da njegov predlog sprejemajo, pa so sporočili, da bo pred tem o odgovoru razpravljal sabor v petek. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je nato po telefonu seznanil komisarja Rehna, da Hrvaška njegov predlog sprejema in da ga bo s tem uradno seznanila po obravnavi v saboru.

V Evropski komisiji dogodkov niso komentirali in še vedno čakajo odgovora obeh držav. Na vprašanje, ali je Rehnov predlog res predlog "vzemi ali pusti", pa so v Bruslju odgovorili: "Komisija je pokazala veliko prožnosti in ustvarjalnosti v zadnjih mesecih. Komisar Rehn je predstavil svoj zadnji predlog. A kar je pomembno, je dogovor obeh strani. Mi lahko sprejmemo katero koli rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani."

Predlog je Rehn stranema prvič predstavil 22. aprila. Predvideva, da bi o meji odločalo mednarodno arbitražno sodišče. Ločeno, na podlagi mednarodnega prava, naj bi odločalo o poteku meje, o koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem pa naj bi odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in pravičnosti.

V arbitražnem sodišču bi bilo pet članov: po enega naj bi izbrala Ljubljana in Zagreb ločeno, preostale tri pa skupaj. Če se ne bi mogla dogovoriti, naj bi o njih odločil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Predlog, ki bi hkrati omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, naj bi tudi predvideval vnaprejšnjo zavezo slovenskega in hrvaškega parlamenta, da bosta sprejela odločitve sodišča.(STA, bl)