ZDA Nemčiji izročile domnevnega nacističnega zločinca Demjanjuka

John Demjanjuk
Ameriške oblasti so v ponedeljek zvečer z majhnega letališča pri jezeru Erie v Clevelandu z letalom proti Nemčiji odpeljale 89-letnega Američana ukrajinskega rodu Johna Demjanjuka. Demjanjuk se bo moral v Nemčiji soočiti z obtožbami, da je kot paznik v nacističnem koncentracijskem taborišču sodeloval pri umoru 29.000 ljudi.
Demjanjuk se je skupaj z družino do konca boril proti svoji izročitvi Nemčiji. Kot vztraja, je nedolžen, saj v času druge svetovne vojne nikoli ni bil paznik v koncentracijskem taborišču Sobibor na Poljskem, kot to trdi nemško tožilstvo. Demjanjuku bodo najverjetneje sodili v Münchnu, kjer je bila vložena obtožnica proti njemu in kjer ga že čaka mesto v zdravstvenem oddelku tamkajšnjega zapora. Ameriški zvezni imigracijski agenti so Demjanjuka v ponedeljek odnesli na letalo z invalidskim vozičkom vred. Njegovi družinski člani trdijo, da gre za okrutnost, saj morda sploh ne bo preživel poti, rabin iz centra Simona Wiesenthala v Los Angelesu Marvin Hier pa je za ameriško tiskovno agencijo AP ocenil, da si Demjanjuk zasluži kazen, saj je v Sobiboru brez milosti moške, ženske in otroke potiskal v plinske celice. Hier tudi meni, da bo to najbrž zadnje sojenje kakšnemu nacističnemu vojnemu zločincu na svetu.
Za Demjanjuka to sicer ni prvo sojenje, saj so ga že leta 1988 v Izraelu obsodili na smrt zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, a je izraelsko vrhovno sodišče leta 1993 soglasno ugotovilo, da Demjanjuk vendarle ni t. i. Ivan Grozni oziroma zloglasni sadistični stražar iz koncentracijskega taborišča Treblinka. Demjanjuk se je nato vrnil nazaj v ZDA, kamor je prišel prvič leta 1952. Leta 1958 je Demjanjuk dobil ameriško državljanstvo, leta 1977 pa je ameriško pravosodno ministrstvo sprožilo proti njemu postopek zaradi obtožbe, da je bil nekoč "Ivan Grozni". Demjanjuk je obtožbe zanikal in trdil, da je bil od leta 1942 kot sovjetski vojak v nemškem vojnem ujetništvu. Leta 1981 so mu odvzeli ameriško državljanstvo in ga kasneje izročili Izraelu, kjer je bil leta 1988 obsojen na smrt, leta 1993 pa izpuščen.
Po vrnitvi v ZDA so mu državljanstvo vrnili. V Izraelu so mu sicer hoteli soditi znova, potem ko so iz sovjetskih arhivov dobili dokaze, da je bil stražar v drugih koncentracijskih taboriščih, med drugim v Sobiboru, vendar pa je izraelsko vrhovno sodišče zahteve po novem postopku zavrnilo. V ZDA so ga nato leta 1999 znova obtožili in sodišče je leta 2002 ugotovilo, da ni obtoženi predstavil nobenih dokazov, da je med drugo svetovno vojno res bil v nemškem ujetništvu. Leta 2004 so mu zato že v drugo odvzeli ameriško državljanstvo in odločili, da se ga lahko izroči Poljski, Ukrajini ali Nemčiji. Ponudbo je marca letos sprejelo nemško tožilstvo v Münchnu in izdalo nalog za aretacijo. Sredi aprila so ameriški imigracijski agenti Demjanjuka zvlekli iz hiše skupaj z invalidskim vozičkom, a so ga izpustili, potem ko je prizivno sodišče odločilo, da lahko deportacija počaka do konca prizivnega postopka. Vrhovno sodišče ZDA je nato 7. maja zavrnilo obravnavo Demjanjukovega primera in izdan je bil nov nalog za deportacijo, ki so ga uveljavili v ponedeljek zvečer. (STA, nk)