Obama proti objavi fotografij zlorab terorističnih osumljencev

Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da bo skušal preprečiti objavo fotografij zlorab terorističnih osumljencev, ki so jih med letoma 2003 in 2006 zbrali preiskovalci Pentagona. Objavo fotografij je lani odredilo zvezno prizivno sodišče v New Yorku.

Obama je s svojo odločitvijo močno razočaral svoje privržence na levici in razveselil republikance, ki pa so do njega še naprej kritični, ker je aprila dovolil objavo spornih pravnih mnenj o dovoljenih zasliševalskih metodah pravnikov v pravosodnem ministrstvu.

Zaradi objave teh mnenj je postal zelo dejaven nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney, ki po televiziji brani mučenja terorističnih osumljencev in straši Američane pred novim terorističnim napadom, do katerega naj bi zanesljivo prišlo zaradi ukrepov Obame, kakršna sta načrtovano zaprtje zapora v Guantanamu na Kubi in prepoved mučenja.

Obama je v sredo dejal, da se je odločil za blokado objave fotografij, ki naj bi segale v leto 2004, ker bi objava podžgala protiameriško razpoloženje, še posebej v Iraku in Afganistanu, ter ogrozila življenja ameriških vojakov.

Predsednik je še zatrdil, da fotografije ne bi prinesle nič novega in v primerjavi s fotografijami iz zapora Abu Graib v Iraku tudi niso senzacionalne. Prav tako naj bi fotografije že služile svojemu namenu v preiskavah, posamezniki, vpleteni v zlorabe, pa so že bili kaznovani.

Obamova odločitev je v nasprotju z uredbo, ki jo je podpisal 21. januarja in ki pravi, da bo njegova administracija spoštovala zakon o svobodi informiranja in da informacij ne bo ohranjala zaupnih samo zato, ker bi objava spravila v zadrego državne uradnike, razkrila napake in pomanjkljivosti ali pa zaradi špekulativnih in abstraktnih strahov.

Objavo fotografij že od leta 2004 zahteva Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), ki je konec lanskega leta zmagala tudi na prizivnem sodišču v New Yorku. Obamovi administraciji za blokado objave fotografij ostane na voljo le še pritožba na vrhovno sodišče, za kar ima časa do 9. junija.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je še aprila dejal, da se ne bodo upirali objavi fotografij, in tudi pravosodno ministrstvo je sporočilo, da nima argumentov proti objavi. ACLU se je nato s Pentagonom dogovoril, da bodo fotografije objavljene 28. maja.

Vrhovno sodišče se lahko sicer odloči po svoje, vendar pa je že prizivno sodišče zavrnilo vse tokratne Obamove argumente proti objavi. Septembra 2008 so namreč sodniki zapisali, da ni dovolj trditi, da bo objava ogrozila nedoločeno število pripadnikov velike skupine, kot je ameriška vojska.

Izvršni direktor ACLU Anthony Romero je v sredo na televiziji MSNBC posredno priznal, da jim gre v bistvu za razgaljenje administracije bivšega predsednika Georgea Busha, ki je trdila, da so zlorabe posledica dejanj nekaj "gnilih jabolk", ne pa ukazov od zgoraj. ACLU želi z objavo fotografij dokazati, da so bile kršitve sistematične, razširjene in ukazane od zgoraj. Romero se je tudi strinjal z mnenjem, da želi Obama preprečiti objavo, ker želi umiriti javno razpravo in prizadevanja za kazenski pregon visokih članov nekdanje administracije na čelu s Cheneyjem.

O upravičenosti "posebnih metod" je v sredo potekala tudi razprava v pododboru za administrativni nadzor in sodstvo senatnega odbora za pravosodje. Nekdanji agent FBI Ali Soufan je pričal, da so bile te metode neučinkovite, počasne in nezanesljive.

Republikanci so ostro branili prejšnjo administracijo in senator Lindsey Graham iz Južne Karoline je predsednika pododbora, demokrata z Rhode Islanda Sheldona Whitehousa spraševal, če bi imel to zaslišanje v primeru novega napada na Washington. Razburjeni Graham je trdil, da pri tem ne gre za ljudi, ki so ropali trgovine z alkoholnimi pijačami, ampak nevarne teroriste. Branil je tudi Cheneyja, ki je trdil, da so posebne metode prinesle pomembne informacije.

Soufan, ki je pričal za zaveso, ker se mu je kot vohunu uspelo vriniti v celico mednarodne teroristične mreže Al Kaida, je opisal primer domnevnega visokega terorista Al Kaide, leta 2002 v Pakistanu ujetega Abu Zubajdaha, in dejal, da so od njega dobili številne dobre informacije, dokler jim ga niso vzeli agenti Cie, ki so začeli na njem uporabljati "posebne tehnike". Soufan je trdil, da so te tehnike povsem nepotrebne, saj prave teroriste Al Kaida izuri za preživetje ujetništva v diktatorskih državah.

Razprava je sicer politično nerodna tudi za demokrate. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi se zadnje dni zapleta pred mediji glede tega, kaj je vedela o zadevi in kdaj. Sprva je trdila, da ni vedela ničesar, nato pa je bila prisiljena priznati, da so jih uradniki Cie že leta 2002 seznanili s posebnimi metodami. Takrat, tako kot številni drugi demokrati, ni ugovarjala.

Vprašanje mučenja terorističnih osumljencev je razdelilo ZDA, vendar pa je anketa centra Pew že aprila presenetljivo ugotovila, da mučenje podpira več vernikov kot tistih, ki se ne opredeljujejo kot verujoči. Med verujočimi so za mučenje najbolj zavzeti najbolj skrajni protestanti, med katerimi jih mučenje terorističnih osumljencev podpira 62 odstotkov. Razmerje med verujočimi in neverujočimi glede podpore mučenju je 54 proti 42.(STA, bl)