Evropske volitve so pomembne

Izid evropskih volitev, v Sloveniji bodo potekale 7. junija, bo vplival na vseh 500 milijonov prebivalcev Evropske unije, pa če se tega zavedajo ali ne. Gre za največje mednarodne volitve v zgodovini, s pomočjo katerih bo 375 milijonov ljudi iz 27 držav v Bruselj poslalo 736 delegatov, ki bodo naslednjih pet let oblikovali in sprejemali zakone in odločitve v našem imenu. Evropski parlament, ki je dolgo veljal za nemočnega, je pravzaprav zelo vplivno in edino neposredno izvoljeno telo v Evropski uniji. Odločitve članov parlamenta ali evropskih poslancev vplivajo na naše izdelke in usluge, od delovanja mobilnih operaterjev, do tega, kaj se bo znašlo na naših krožnikih. Evropski zakoni se nanašajo na vse članice Unije in večina zakonov (približno 80 odstotkov), ki jih sprejmejo nacionalni parlamenti, so odgovor na evropske direktive.

V naslednjih petih letih bo evropski parlament odgovoren za sprejetje še večjega števila zakonov, predpisov in uredb kot v prejšnjem sklicu, in države članice jih bodo morale upoštevati. Med drugim bodo morali potrditi proračun celotne Evropske unije, pravico imajo zahtevati odstop članov izvršne veje oblasti EU, torej Evropske komisije, in če bodo Lizbonsko pogodbo ratificirale vse članice Unije, se bo vpliv evropskega parlamenta še povečal.

Že zdaj glasovi evropskih parlamentarcev oblikujejo evropsko zakonodajo, ki vpliva na naše vsakdanje življenje, pa najsi gre za hrano na naših krožnikih, cene izdelkov, ki jih nakupujemo, kvaliteto zraka, ki ga dihamo, ali pa varnost igrač, s katerimi se igrajo naši otroci.

Med odmevnimi zakoni, sprejetimi ali dopolnjenimi od leta 2004, so bili:

- REACH - manj tveganja za okolje in manj bremen za industrijo - gre za uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij po kateri je treba registrirati približno 30 tisoč od 100 tisoč na trgu dostopnih kemičnih spojin. Namen zakonodaje je povečati varnost kemijskih izdelkov, zmanjšanje poskusov na živalih ter povečanje konkurenčnosti in obsega trgovanja. Uredba je začela veljati junija 2007 in je nadomestila približno 40 dotlej veljavnih pravnih aktov s tega področja. To je tudi uredba, ki velja za najpomembnejši del zakonodaje EU v zadnjih 20 letih.

- Gostovanje v mobilnih omrežjih - veliko pozornosti in odobravanja pri potrošnikih je vzbudila uredba evropskega parlamenta o znižanju stroškov mobilnega telefoniranja, pošiljanja kratkih sporočil in brezžičnega dostopa do spleta v tujini, vendar znotraj EU, za vsaj 140 milijonov uporabnikov. Pred začetkom veljavnosti nove uredbe je povprečna cena minute pogovora med gostovanjem znašala 1,15 evra, kar je petkrat več od dejanskih stroškov, ki si jih med seboj obračunavajo mobilni operaterji.

- Direktiva o hrambi podatkov - gre za enega od ukrepov EU v boju proti terorizmu, ki med drugim določa obvezno hranjenje podatkov o telefonskih stikih in elektronski pošti od najmanj šest mesecev do dveh let, pri čemer se ne bo hranila vsebina stikov, temveč le podatki o njih, kot so čas pogovora in njegovo trajanje.

- Cene letalskih vozovnic z vsemi dajatvami - od 1. novembra 2008 so letalski potniki lahko prepričani, da so navedene cene letalskih vozovnic dejansko tiste, ki jih bodo morali plačati. Parlament je namreč julija lani dopolnil in potrdil uredbo, po kateri morajo cene letalskih vozovnic, navedene na spletnih straneh ali kjerkoli drugje, vključevati vse dodatne davke, takse in dajatve k osnovni ceni, ki so znani v času objave.

- Železniške storitve - več izbire in jasnejše pravice potnikov
Od januarja 2010 bodo železniški potniki na povezavah med državami članicami Unije lahko izbirali med več prevozniki. Septembra 2007 je Evropski parlament potrdil zakonodajo, ki bo omogočila čezmejno konkurenco med evropskimi železniškimi družbami ter zagotovila osnovne pravice potnikov in ustrezno usposobljenost strojevodij.

- Delovni čas - največ 48 ur na teden - Parlament zahteva dosledno omejitev delovnega tedna na največ 48 ur, izračunano glede na 12 mesečno obdobje, saj bi podaljševanje delovnika lahko ogrožalo zdravje in varnost delavcev. V nasprotju z Evropskim svetom si evropski poslanci prizadevajo tudi za odpravo odstopanj posameznih držav od omejitve delovnega tedna tri leta po začetku veljavnosti nove direktive. Poleg tega menijo, da bi se moral čas dežurstva v nekaterih poklicih, predvsem v zdravstvu, obravnavati kot delovni čas.

Če se ozremo samo na teh nekaj zgoraj naštetih uredb Evropskega parlamenta je jasno, da gre za zakonodajo, ki se neposredno dotika naših življenj in kdo torej ne bi želel imeti vsaj nekaj besede pri tem oziroma odločati o tem, kdo bo v Bruslju in Strasbourgu zastopal naša stališča? Odgovor je - večina volivcev Evropske unije. Statistika namreč kaže, da je v zadnjih 30 letih udeležba na evropskih volitvah padla z 62 odstotkov leta 1979 na 48 odstotkov leta 2004. Udeležbo na letošnjih volitvah je seveda težko napovedati, je pa Evropski parlament v predvolilno kampanjo s sloganom "Evropske volitve - odločitev je vaša" vložil 18 milijonov evrov upajoč, da bodo državljane v 27 evropskih državah spodbudili, da ne opravijo zgolj svoje državljanske dolžnosti, ampak z razmislekom izberejo svoje predstavnike v Evropski parlament.

Največkrat se volivci pritožujejo, da ne vedo, kaj pravzaprav evropski poslanec počne, pa tudi, da so tam zgolj zato, da "vlečejo" dobre plače. Zgoraj našteti primeri uredb in zakonov so dovolj zgovorni primeri rezultata dela evropskih parlamentarcev, in če omenimo še nedavne razprave o tem, kako dolg naj bo porodniški dopust za matere ali očete po vsej Evropski uniji, ali je potrebno uvesti strožji nadzor nad Internetom in kakšne ukrepe bi bilo treba sprejeti za spopadanje z gospodarsko krizo, je jasno, kaj počne oziroma bi moral početi evropski parlamentarec. In še nekaj, v luči razprav o obmejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, v katerega se je seveda dejavno vključila Evropska unija, slišati je bilo tudi kar nekaj odmevnih izjav in komentarjev evropskih poslancev, je jasno, da je evropski poslanec lahko v takšnih primerih tudi pomemben lobist. Ničkolikokrat je bilo v zadnjih mesecih slišati, da ima Hrvaška, četudi še ni članica Evropske unije, v Bruslju močne in številne lobiste, kaj pa počnejo Slovenci?

Tisti, ki pobliže spremljajo delovanje Evropskega parlamenta pravijo, da so evropski poslanci celo vplivnejši od poslancev v nacionalnih parlamentih, čeprav niso tako izpostavljeni. Slovenija ima v skladu s Pogodbo iz Nice v Evropskem parlamentu sedem poslanskih sedežev in zgolj od nas, volilcev, bo odvisno, ali bomo v Bruselj poslali predstavnike, za katere menimo, da imajo potrebno znanje, ideje in sposobnosti aktivno zastopati slovenske interese in sprejemati zdravorazumske in koristne odločitve v korist vseh prebivalcev Unije, ali pa bomo vse skupaj ignorirali, in potem godrnjali, koliko denarja "požrejo" in kako neučinkoviti so ti poslanci, ki jih navsezadnje sploh nismo izbrali sami, ampak nekdo drug. V Evropsko unijo si je želela večina slovenskih državljanov in prav bi bilo, da bi jih vsaj toliko na vsakih pet let tudi dejavno odločalo o sestavi enega najpomembnejših organov Evropske unije.