Na volitvah na Grenlandiji zgodovinska zmaga desničarjev

Na torkovih predčasnih parlamentarnih volitvah na Grenlandiji je veliko zmago zabeležila opozicijska skrajno desna stranka Inuit Ataqatigiit (IA), ki si želi neodvisnosti polavtonomnega danskega otoka. IA je z oblasti spodnesla socialdemokratsko stranko Siumut, ki je vladala 30 let in ki je soustvarila avtonomijo največjega otoka na svetu.

Stranka IA je glede na končne izide volitev zbrala 43,7 odstotka glasov, kar je 21,3 odstotka več kot na zadnjih volitvah leta 2005. IA je tako postala prva stranka v parlamentu Grenlandije.

Stranka Siumut je zbrala 26,5 odstotka glasov, kar je 3,9 odstotka manj kot na zadnjih volitvah. Ta rezultat pa za socialdemokrate obenem pomeni najhujši poraz po letu 1979, ko so na največjem otoku na svetu vzpostavili sistem notranje avtonomije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Liberalna stranka Atassut, ki je s Siumut sodelovala v dosedanji vladni koaliciji, je izgubila skoraj polovico glasov. Pobrala jih je 10,9 odstotka, kar je 8,1 odstotka manj kot leta 2005. Izgube v višini 9,9 odstotka glasov so zabeležili tudi opozicijski Demokrati, ki so zbrali 12,7 odstotka glasov.

Predsednik Kuupik Kleist se je več sto privržencem svoje stranke že zahvalil za podporo in poudaril, da si Grenlandija to zasluži. Množico je nato Kleist presenetil s prepevanjem pesmi iz svojega albuma izpred desetih let. Kleist namreč na otoku ni le znan politik, temveč tudi priljubljeni pevec, ki ga označujejo za grenlandskega Leonarda Cohena.

Torkove predčasne volitve je dosedanji socialdemokratski premier Hans Enoksen razpisal, da bi ljudem omogočil izbrati novo ekipo, ki jih bo vodila v "novem obdobju" - na največjem otoku na svetu bo namreč 21. junija začela veljati večja avtonomija, ki odpira pot tudi morebitni neodvisnosti od Danske.

Za večjo avtonomijo so prebivalci Grenlandije z veliko večino več kot 75 odstotkov glasovali na referendumu novembra lani. Nova ureditev odpira pot morebitni neodvisnosti Grenlandije, ki je že skoraj tri stoletja pod dansko oblastjo.

Večja avtonomija Grenlandcem, ki bodo odslej priznani kot narod, med drugim podeljuje pravico do samoodločbe in do upravljanja z bogatimi naravnimi viri. Grenlandska vlada bo poleg tega pridobila nove pristojnosti na področjih pravosodja, policije, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina, inuitski jezik, bo postala uradni jezik.(STA, bl)