5. junij - svetovni dan okolja

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan okolja, ki letos poteka pod geslom "Planet te potrebuje - združimo se v boju proti podnebnim spremembam". Podnebne spremembe so še posebej v ospredju, saj naj bi bil v Koebenhavnu decembra sprejet ambiciozen globalni dogovor za nadaljnje ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam.

Dogovor naj bi omejil dvig povprečne globalne temperature na dve stopinji Celzija. Temeljiti mora na načelu skupne, vendar raznolike odgovornosti ter upoštevati pravico vsake države do trajnostnega razvoja.

V novi sporazum naj bi bile vključene tudi ZDA, ki niso podpisale Kjotskega sporazuma, so pa odgovorne za četrtino svetovnih emisij toplogrednih plinov, ter največje države v razvoju (Kitajska, Indija, Indonezija, Južna Afrika, Brazilija, Mehika, Južna Koreja), ki v okviru Kjotskega sporazuma nimajo obveznosti zmanjšanja emisij.

Sporazum naj bi vseboval štiri gradnike iz t.i. Balijskega akcijskega načrta: blaženje podnebnih sprememb (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov), prilagajanje na podnebne spremembe, razvoj in prenos tehnologij ter finance in investicije.

Slovenija je ratificirala konvencijo ZN o spremembi podnebja in nato leta 1998 podpisala Kjotski sporazum h konvenciji, ki ji nalaga, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1986.

Obveznost zmanjševanja emisij velja za skupne, neto emisije toplogrednih plinov. Pri tem se emisije posameznih plinov utežijo s t.i. toplogrednim potencialom. V skladu z določili Kjotskega protokola se uporabljajo toplogredni potenciali za stoletni časovni horizont.

Ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so po metodologiji direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC) razporejeni v šest glavnih kategorij: energetika, industrijski procesi, uporaba topil in redčil, kmetijstvo, gozdarstvo in spremembe rabe zemljišč ter odpadki.

Največji povzročitelji emisij toplogrednih plinov po podatkih Agencije RS za okolje so energetika - povprečju je bilo zabeleženo nihanje od 79 do 81 odstotkov v obdobju 1986-2006, in kmetijske dejavnosti - nihanje v razponu od dobrih devet do skoraj 13 odstotkov v enakem opazovanem obdobju.

Glavni antropogeni viri emisij toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, so v glavnem znani in njihovi izpusti izmerljivi, toda obstajajo drugi globalni pojavi, kot so gozdni požari, v katerih vloga in prispevek ogljikovega dioksida nista še do konca pojasnjena.

Obstajajo tudi ekosistemi, kot so gozdnata območja Kanade in Sibirije ter Amazonski pragozdovi, ki vsrkavajo velikanske količine ogljikovega dioksida, toda ti se hitro spreminjajo zaradi naraščanja temperature in krčenja gozdov.

Raziskovalci menijo, da kroženje ogljika v naravi prispeva okrog 330 milijard ton ogljikovega dioksida letno. Približno polovico tega absorbirajo oceani. Meritve, opravljene na Zemlji, napeljujejo na sklep, da obstaja neznan površinski ponor atmosferskega ogljikovega dioksida in ta bi lahko bil na zemeljskem površju, čeprav o njegovi lokaciji potekajo živahne razprave.

Koncentracije ogljikovega dioksida so od začetka industrijske revolucije do danes narasle od 280 delcev na milijon (ppm) na okrog 370 ppm. V kolikšni meri so na to zvečanje vplivale človekove dejavnosti, še vedno ni enotnega konsenza. Nekatere ocene kažejo, da znaša antropogeni vpliv okrog sedem do osem milijard ton ogljikovega dioksida letno. Četudi ta izgleda nepomemben v primerjavi z globalnim ogljikovim kroženjem, je verjetno zadosten, da lahko poruši naravno usklajen sistem.

Program ZN za okolje (Unep) je v novem poročilu opozoril, da bi lahko rehabilitacija in pravilno upravljanje s svetovnimi gozdovi, tlemi, šotišči in drugimi ključnimi ekosistemi močno prispevala pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje. (STA, bl)