Vojaški stroški letijo v nebo

Raketni sistem Patriot
© arhiv TW
Stroški za oboroževanje so namreč po podatkih inštituta SIPRI dosegli 1.464 milijard dolarjev, ker je povečanje za 45 odstotkov, glede na leto pred tem. Denar, ki se porabi za vojaške namene, predstavlja 2,4 odstotka svetovnega bogastva, kar pomeni, da se na glavo vsakega prebivalca na svetu porabi 217 dolarjev. Samo vojne v Iraku in Afganistanu so ZDA stale dodatnih 903 milijarde dolarjev Po podatkih inštituta so ZDA še zmeraj daleč največji proizvajalec, kupec ter izvoznik orožja.
ZDA porabijo kar 41 odstotkov vseh sredstev, ki so v svetu namenjene za obrambo, to pa pomeni, da samo ta država porabi več kot skupaj porabi 14 drugih največjih proizvajalk orožja, ki so na lestvici za ZDA. Kitajska je kljub temu v zadnjih desetih letih podvojila vojaške izdatke, tako da se je prvič prebila na drugo mesto na lestvici, pred Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo. “Geslo o vojni proti terorizmu je vzpodbudilo številne države, ki sedaj poskušajo svoje probleme reševati z vojaškimi sredstvi ter vojno proti terorizmu uporabljajo za povečevanje vojaških izdatkov” je dejal Sam Perlo-Freeman, vodja projekta, ki raziskuje vojaške izdatke držav. ZDA so odgovorne tudi za 58 odstotno povečanje vojaških izdatkov med leti 1999 in 2008, medtem ko sta Rusija in Kitajska prav tako skoraj potrojili svoje vojaške izdatke v istem obdobju. K rasti vojaških izdatkov so precej prispevale tudi nekatere druge države, na primer Indija, Savdska Arabija, Izrael, Brazilija, Južna Koreja, Alžirija in še nekatere.
Po ocenah SIPRI-ja je bilo lani v svetu 8400 operativnih jedrskih bojnih glav, med katerimi jih je bilo najmanj 2000 v stalni pripravljenosti. Te bojne glave bi lahko bile izstreljene že v roku nekaj minut. Če pa se k temu prištejejo še jedrske konice, ki so trenutno v skladiščih, potem je v arzenalih ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije, Francije, Indije, Pakistana in Izraela v tem trenutku okoli 23 000 jedrskih konic. Med vsemi podjetji je največje orožarsko podjetje ameriški Boeing, ki je lani prodal za 30,5 milijarde dolarjev vojaške opreme. Prvih dvajset podjetij, največjih proizvajalk orožja ima sedeže v Evropi ali v ZDA. Precej se je povečalo tudi število vojakov v različnih mirovnih misijah – lani jih je v teh misijah sodelovalo 187 586, kar pomeni povečanje za okoli 11 odstotkov glede na predlani.