Slovenija uradno v recesiji

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem prvem četrtletju skrčil za 6,4 odstotka, glede na enako obdobje lani pa za 8,5 odstotka, v prvi objavi navaja državni statistični urad. Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je Slovenija tudi uradno zašla v recesijo. V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP na letni ravni zmanjšal za 0,8 odstotka.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) visok padec gospodarske aktivnosti in ključne dejavnike zanj ocenjujejo kot pričakovane, saj jih je nakazovala že večina tekočih podatkov. Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija v prvem četrtletju zabeležila upad BDP za 8,5 odstotka na letni ravni. "Dejstvo, da je padec gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju eden izmed največjih v EU, je delno posledica majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, delno pa potrjuje tudi naše ugotovitve, da je slovenska ekonomija zaradi dolgoletnega počasnega izvajanja potrebnih strukturnih prilagoditev relativno slabše pripravljena na krizne razmere," je podatek komentiral direktor Umarja Boštjan Vasle.

Ob negativnih vplivih mednarodne finančne in gospodarske krize je bilo znižanje gospodarske rasti posledica močnega upada izvoza, investicij v osnovna sredstva in izrazito negativnega prispevka zalog k rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Na Umarju opažajo, da je bilo močno umirjanje mednarodne menjave, značilno za večino držav EU, v prvem četrtletju prisotno tudi v Sloveniji. Izvoz blaga in storitev je bil na medletni ravni nižji za 21,1 odstotka, še nekoliko bolj pa se je znižal uvoz blaga in storitev (za 22,7 odstotka), tako da je prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP znašal 1,6 odstotne točke. Ob tolikšnem znižanju izvoznih tokov in zaostrenih pogojih financiranja sta bili močno negativni tudi obe komponenti bruto investicij: investicije v osnovna sredstva so bile medletno nižje za 23,6 odstotka, spremembe zalog pa so gospodarsko rast znižale kar za 4,2 odstotne točke.

Poslabšane gospodarske razmere se vedno bolj odražajo tudi na potrošnji gospodinjstev, ki je v prvem četrtletju stagnirala na ravni enakega lanskega obdobja (0,1-odstotna realna rast). V prvem četrtletju je pozitivno rast zabeležila le državna potrošnja, ki je bila medletno višja za 3,8 odstotka.

Kot so nakazovali že tekoči kazalniki, so med posameznimi panogami k padcu BDP v prvem četrtletju največ, skoraj polovico, prispevale predelovalne dejavnosti, ki so zabeležile 20,5-odstotno medletno znižanje dodane vrednosti. Sledi gradbeništvo s 13,2-odstotnim padcem, kjer se je najizrazitejše skrčila aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb (predvsem poslovnih stavb) in inženirskih objektov (predvsem cest).

"Dodana vrednosti se je močno znižala tudi v vseh tržnih storitvah z izjemo finančnega posredništva. Najbolj negativna gibanja so bila v tistih tržnih storitvah, ki so tesneje povezana s poslovanjem predelovalnih in gradbenih podjetij (promet, poslovne storitve, trgovina na debelo). V javnih storitvah pa se je v prvem četrtletju nadaljevala zmerna rast dodane vrednosti," je povedal Vasle.

Poslabšane gospodarske razmere se, kot je to običajno, z zamikom postopno prenašajo na trg dela, kjer pa negativna gibanja po oceni Umarja blažijo sprejeti vladni ukrepi, usmerjeni v ohranjanje delovnih mest. Zaposlenost se je v prvem četrtletju sicer drugo četrtletje zapored znižala (za 1,8 odstotka), še vedno pa je bila za pol odstotka višja kot v enakem obdobju lani.

"Ob pripravi pomladanske napovedi, ko smo za letos napovedali štiriodstotni padec gospodarske aktivnosti, smo predpostavili tudi, da bo ta največji prav v prvi polovici leta. Močno znižanje BDP v letošnjem prvem trimesečju je tako skladno z našimi predpostavkami, zato ocenjujemo, da naša napoved odraža dogajanje v slovenski ekonomiji," je zaključil Vasle. (STA, mh)