V Iranu napeta bitka za predsedniški stolček

V Iranu bodo v petek potekale predsedniške volitve, na katerih se bo po napovedih boj bil predvsem med zmernim nekdanjim premierom Mirom Hoseinom Musavijem in sedanjim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, ki je v minulih štirih letih na položaju zaostril spor z Zahodom in poslabšal gospodarske razmere v državi.

Za položaj se poleg omenjene dvojice potegujeta še dva kandidata, vsak iz svojega tabora - reformistični nekdanji predsednik parlamenta in edini klerik med izzivalci Mehdi Karubi ter nekdanji vodja elitne revolucionarne garde Mohsen Rezaj.

Bitka bo v petek vsekakor napeta, saj je že predvolilno kampanjo zaznamovalo kritiziranje in blatenje, ki se je pokazalo tudi v nepričakovano razgretih televizijskih debatah med četverico kandidatov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Kot kaže, se bo bitka odvila predvsem med sedanjim konservativnim predsednikom Ahmadinedžadom, sinom kovača, ki se je proslavil s svojimi odkritimi napadi Zahoda in Izraela, in Musavijem, izšolanim arhitektom in talentiranim slikarjem, ki je med iransko-iraško vojno v 80. letih minulega stoletja kot zadnji iranski premier uspešno upravljal gospodarstvo države. Položaj premiera so v Iranu leta 1989 odpravili.

Na volitve je v 71-milijonskem Iranu pozvanih 46,2 milijona volivcev, med katerimi jih je bila polovica rojena po islamski revoluciji leta 1979. Vodja iranske volilne komisije Kamran Danežo je v ponedeljek napovedal rekordno volilno udeležbo, medtem ko nemški tednik Focus napoveduje, da se namerava na volitve odpraviti le vsak drugi Iranec.

Analitiki si tudi spričo negotovosti v zvezi z volilno udeležbo ne upajo napovedati, kdo bo zmagal. Namigujejo, da bi se lahko ponovila zgodba iz volitev leta 2005, ko je takrat relativno nepoznani Ahmadinedžad v drugem krogu nepričakovano porazil težkokategornika Akbarja Hašemija Rafsandžanija.

Če v petek nihče izmed kandidatov ne bo prejel več kot 50-odstotne volilne podpore, bo 19. junija potekal drugi krog. In če bo 52-letni Ahmadinedžad poražen, se bo prvič zgodilo, da bo kak iranski predsednik položaj zapustil po prvem mandatu.

Z zmago Ahmadinedžada leta 2005 se je konservativna struja po osmih letih reformističnega klerika Mohameda Hatamija, ki mu številnih napovedanih reform ni uspelo udejanjiti, znova trdno zasidrala na čelu iranske politike. Pod Ahmadinedžadom je Iran na mednarodnem prizorišču zaradi odločnega zavračanja zahtev po ustavitvi spornega jedrskega programa ter predsednikovih besednih napadov na Izrael in zanikanja holokavsta zdrsnil v globoko osamitev.

Njegovi izzivalci so ga predvsem obtoževali, da je s svojo politiko Iran spravil v nevarnost in da je slabo upravljal gospodarstvo, zaradi česar se država sedaj bori z divjo inflacijo in krčenjem prihodkov od nafte. Inflacija je v mandatu Ahmadinedžada iz 10 porasla na 25 odstotkov, stopnja brezposelnosti presega 12 odstotkov.

Na obzorju pa poročanju AFP "straši" tudi ogromen proračunski primanjkljaj, če se cene nafte na svetovnih trgih ne bodo popravile. Iran je namreč drugi največji izvoznik nafte v Opecu, nafta pa predstavlja kar 50 odstotkov prihodkov države.

Zmagovalec volitev se bo moral poleg obeh perečih vprašanj - jedrskega vprašanja in gospodarstva - lotiti tudi vprašanja odnosov z "večnim sovražnikom" ZDA. Te so si pod novim predsednikom Barackom Obamo začele prizadevati, da bi po treh desetletjih zakrpale odnose z islamsko republiko, a so hkrati odločne pri jedrskem vprašanju.

Omenjeni program so v času predsedovanja Hatamija zamrznili, Ahmadinedžad pa ga je po prevzemu položaja obnovil in zamrznitev označil za "sramotno". Odtlej je pri njem nepopustljivo vztrajal, in to kljub trem svežnjem sankcij, ki jih je bila zaradi tega deležna njegova država. Obenem je Iran testiral vrsto raket in se bahal, da bi te lahko dosegle njegove sovražnike v regiji, med katerimi je na prvem mestu judovska država.

Štirje kandidati, ki se bodo v petek borili za glasove volivcev, so edini od skupaj 475 kandidatov - med njimi je bilo 42 žensk, ki so preživeli odločanje v vplivnem svetu varuhu, v katerega pristojnosti je odobravanje volilnih kandidatur.

Za Musavija so se postavili številni reformistični politiki, med njimi Hatami, ki je sprva tudi sam kandidiral, a je kandidaturo, domnevno zaradi namiga z vrha, nato umaknil. Musavija, katerega privrženci so prepričani, da lahko popravi slabo gospodarstvo, podpirajo tudi skupine mladih, ki si želijo več osebnih svoboščin. Te skupine so volivce glasno pozivale na volišča.

Ahmadinedžada na drugi strani podpirajo predvsem revnejši sloji prebivalstva s podeželja. Ves svoj mandat je pogosto obiskoval različne province in tamkajšnjemu prebivalstvu poleg ognjevitih govorov prinašal infrastrukturne projekte - šole, mošeje, mostove in jezove. Tudi v zadnjih tednih je potoval po vaseh in manjših mestih ter prebivalstvu prinašal vreče s krompirjem in čeke za revne, navaja Focus.

"50-odstotna volilna udeležba je dobra za Ahmadinedžada, če pa bi na volišča prišlo okoli 35 milijonov volivcev, bi to zanj predstavljajo težavo," je za AFP ocenil politični analitik Mašalah Šamsolvezin. Po njegovih navedbah je skoraj 50 odstotkov volivcev "tihih volivcev", ki običajno nasprotujejo konservativcem. Če se bodo ti odpravili na volišča, "bi se igra lahko obrnila proti" Ahmadinedžadu.

67-letni Musavi, ki mu je v predvolilni tekmi ob bok javno stopila žena, intelektualka Rahna Zahnavard, kar je novost v iranski politiki, se je morda tudi zaradi podpore, ki jo je začutil za seboj, v predvolilni tekmi spustil v ostre debate z Ahmadinedžadom, kritiziral njegovo gospodarsko politiko in ga celo obtožil, da "spodkopava dostojanstvo Irana". V primeru zmage je obljubil, da bo spremenil "ekstremistično" podobo Irana v svetu, ne namerava pa spreminjati trdega stališča glede iranskega jedrskega programa.

Do Ahmadinedžadove gospodarske politike sta bila kritična tudi 72-Karubi, ki si je kot edini izmed izzivalcev upal kritizirati predsednikove izjave o holokavstu kot "mitu", in 54-letni Rezaj. Karubi je tudi glasen kritik Ahmadinedžadove zunanje in socialne politike.

Rezaj pa je bil morda med vsemi izzivalci najbolj kritičen do predsednika, ko je dejal, da se nihče v njegovi bližini ne počuti varnega. Sicer je v predvolilni tekmi obljubil spopad z revščino, visokimi cenami in brezposelnostjo, prav tako pa se je zavzel za vzpostavitev mednarodnega konzorcija za bogatenje urana v Iranu, s čimer naj bi presegli spor okoli jedrskega vprašanja.

Ahmadinedžad je izzivalcem odgovarjal, da zlorabljajo svobodo za žaljenje države. Med drugim je na eni strani namigoval, da jih podpirajo tuji sovražniki, na drugi pa, da "so lakomni despoti in finančni oportunisti". Te besede po poročanju britanskega Economista še vedno prijajo številnim volivcem, tako kot so jim všeč Ahmadinedžadovi dvigi plač in pokojnin ter denarni darovi revežem.

Novi iranski predsednik, kdorkoli že bo, bo imel v vsakem primeru predvsem vpliv na notranjo politiko in gospodarstvo, a zgolj omejenega na zunanjo politiko. Na tem področju je namreč predsednik šele na drugem mestu, saj prvo zaseda iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenej. Iranska ustava namreč določa, da vrhovni vodja "določa splošno politiko" države.

Ne glede na to, kakšen bo izid volitev, številni Iranci upajo, da se bo ohranila vsaj nepričakovana odprtost, ki se je pokazala med živahno predvolilno kampanjo, navaja Economist.(STA, bl)