Inzko kakor Marković

V Bosni in Hercegovini se je prvi ultimat, ki ga je Valentin Inzko,visoki predstavnik in posebni poročevalec Evropske Unije, postavil premieru in skupščini Republike srbske iztekel v ne prav uspešno končnico.  Inzko je namreč v pismu 25. maja od parlamenta bosanskih Srbov zahteval, da do 11. junija prekličejo sklepe, ki so jih sprejeli 14. maja, v katerih so zahtevali vrnitev nekaterih pristojnosti, ki naj bi bile na organe federacije BiH prenešene v nasprotju z Daytonskim sporazumom ter ustavo. V nasprotju s parlamentom Republike srbske je namreč Inzko ocenil, da so njihove zahteve “antidaytonske” in neustavne ter napovedal, da bo, v primeru, če ne bodo preklicane, uporabil “bonska pooblastila” in preklical njihovo veljavo.

Upor Milorada Dodika

Valentin Inzko se je nato odpravil v Banja Luko, od koder je že pred tem prišel odgovor predsednika bosanskosrbskega parlamenta, ki je dejal, da bi bilo “fino” če bi se srečal z visokim predstavnikom, da pa to verjetno ne bo mogoče, ker ima že preveč napolnjen urnik obveznosti. Predsednik skupščine Republike srbske je tudi dejal, da v omenjenih spornih sklepih ni ničesar, kar bi bilo usmerjeno proti temeljem državne ureditve BiH, premier Milorad Dodik pa je napovedal, da skupščina sklepov ne bo preklicala. Dodik je celo zatrdil, da je Inzko “nasedel” skupini znotraj Urada visokega predstavnika in zatrdil, da Republika srbska ne bo spoštovala Inzkove odločitve, s katero je razrešil dolžnosti visokega srbskega policijskega uslužbenca v SIPI, bosanski zvezni policijski agenciji oziroma Agenciji za preiskave in zaščito BiH. Dodik je tudi napovedal, da visoki predstavnik sicer lahko ukine sklepe skupščine republike Srbske, da pa jih bo parlament  znova potrdil in uporabljal, takoj ko bo Inzko odšel iz Banja Luke. Skupščina Republike srbske je nato razpravo o Inzkovih zahtevah uvrstila na dnevni red, toda šele na 33. točko, kar pomeni, da o tem ne bo razpravljala še najmanj mesec dni. Pet sklepov, ki so jih v ta namen že pripravili pa prav tako ne vsebije preklica, pač pa še dodatno potrjuje njihovo veljavnost. Mediji v Federaciji BiH so medtem ocenjevali, da bo Inzko svoja “bonska pooblastila” uporabil že 12. junija, ko naj bi zaradi delovanja v nasprotju z Okvirnim mirovnim sporazumom za BiH zamenjal Milorad Dodika ter še vrsto drugih visokih funkcionarjev v Republiki srbski. Inzko se je ob tem skliceval tudi na sklepe zadnjega Sveta za uresničitev miru (PIC), pred zaostritvjo svojih zahtev pa je obiskal številne evropske prestolnice, kjer jih je prosil za podporo svojim zahtevam. Ko se to kljub temu ni zgodilo, je Inzko sporočil, da je “vzel na znanje” dejstvo, da Republika srbska v zvezi z njegovimi zahtevami sicer “ni naredila nič” in da bo ocenil, katere nadaljne korake bi bilo potrebno storiti. Hkrati pa je dejal, da je skupščina bosnakih Srbov sprejela “racionalno odločitev” o tem, da njeni sklepi z dne 14.maja ne bodo objavljeni v Uradnem listu in tako ne bodo postali pravno veljavni. Milorad Dodik je odgovoril, da lahko visoki predstavnik v BiH dogodke ocenjuje “kakorkoli želi”, hkrati pa je zanikal, da naj bi njihova skupščina sprejela sklep o tem, da odločitve ne bo objavila v Uradnem listu. “Kar se tiče objave, je to stvar tehnike. To je poslano v objavo v Uradni list in bo objavljeno, ko pride na vrsto. Takšne odločitve, kolikor vem sam, skupščina ni sprejela,” je Inzkovo izjavo komentiral Dodik. Istočasno sta se oglasila tudi William Montgomery, nekdanji ameriški veleposlanik v Zagrebu in Beogradu ter švedski zunanji minister Carl Bildt. Prvi je zahteval, da naj ZDA prenehajo »spravljati kvadratno kocko v luknjo« (in priznal, da je sam 15 let kot ameriški diplomat počel prav to) ter predlagal, da se Kosovo razdeli, Republiki srbski pa omogoči referendum o neodvisnosti. Bildt pa je ocenil, da so »bonska pooblastila« škodljiva ter dejal, da je urad visokega predstavnika potrebno ukiniti. Oboje avstrijskemu diplomatu slovenskega porekla pri njegovih zadnjih ukrepih zagotovo ni pomagalo, prej nasprotno.

Izredne razmere

Na dan, ko se je iztekal Inzkov ultimat, so sicer v BiH vladale svojevrstne izredne razmere. Po poročanju bosanskih medijev je namreč več kot 100 različnih funkcionarjev Republike srbske na ta dan dobilo pozive na zaslišanjao zahtevi za preiskavo, ki so jo sestavili v SIPI in v kateri so na 107 straneh (oglejte si dokument v pdf) opisani primeri domnevno koruptivnih in drugih kaznivih dejanj, ki naj bi jih predvsem pri gradnji različnih cest in objektov v BiH naredili predsednik vlade RS in njegovi sodelavci. Skupno je 14 ljudi osumljenih za zlorabo uradnih položajev, s katero naj bi oškodovali državni in proračun RS za okoli 115 milijonov konvertibilnih mark, kar je okoli 68 milijonov evrov. Hkrati je Federalna televizija BiH objavila film s starimi posnetki Ratka Mladića iz časov, ko se je skrival v Srbiji, ki so jih srbske oblasti sicer same predale haaškemu sodišču, kar je povzročilo tudi ohladitev odnosov med Srbijo in BiH te ostre kritike srbskih političnih funkcionarjev, ki so prepričani, da je haaško sodišče izkoristilo dobronamerno sodelovanje Srbije s Haagom zato, da bi bila Srbija lahko očrnjena zaradi nesodelovanja s Haagom, kar bo imelo prav tako posledice za nadaljni obstoj sodišča. Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin je na zadnji seji VS OZN zatrdil, da Rusija, ki jo podpira tudi Kitajska, ne bo dovolila podaljšanja mandata ICTY po letu 2010. Spor med Republiko srbsko in organi BiH tako vse bolj spominja na spopad Slovenije s federalnimi jugoslovanskimi institucijami leta 1991.

Pri zadnjih dogodkih v BiH je še posebej zanimivo prav dejstvo, da vlogo zadnjega predsednika ZIS-a Anteja Markovića vse bolj igra avstrijski diplomat slovenskega rodu Valentin Inzko, medtem ko Milorad Dodik ob političnem spopadu vse bolj očitno in vse bolj uspešno uporablja nekdanje “slovenske” argumente (volja ljudstva, demokracija, samoodločba, nezakonitost montiranih procesov, nelegitimnost neizvoljenih zveznih oblasti) v boju proti zveznim bosanskim oblastem, ki jih podpira “mednarodna skupnost” – ki je leta 1991 odločno podpirala tudi zvezno jugoslovansko oblast, kar si je nazorno mogoče ogledati tudi v ponovitvah starih televizijskih dnevnikov iz leta 1991, ki jih vztrajno vrti TV Slovenija.