V Iranu gladka zmaga predsednika Ahmadinedžada
Na petkovih predsedniških volitvah v Iranu je gladko zmagal sedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Prejel je 62,63 odstotka glasov, njegov glavni tekmec Mir Hosein Musavi pa 33,75 odstotka. Musavi je oblasti obtožil poneverbe izidov, njegovi privrženci pa so se v Teheranu spopadli s policijo.
Ahmadinedžad je prejel 24.527.516 od 39.165.191 oddanih glasov. 409.389 glasovnic je bilo neveljavnih. Musavi, ki trdi, da so oblasti poneverile izide volitev, je prejel 12.216.411 glasov. Na tretje mesto se je uvrstil nekdanji vodja revolucionarne garde Mohsen Rezaj z 1,73 odstotka glasov (678.240 glasov), zadnji pa je bil nekdanji predsednik parlamenta Mehdi Karubi z 0,85 odstotka glasov (333.635 glasov).
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je Ahmadinedžadovo gladko zmago označil za "pravi praznik". "80-odstotna udeležba in 24 milijonov glasov za izvoljenega predsednika je pravi praznik, ki lahko zagotovi napredek države, nacionalno varnost in trajno veselje," je dejal v izjavi, ki so jo prebrali na državni televiziji. Visoka udeležba po njegovih besedah dokazuje, da je Iran "po 30 letih odporen in trden pred političnimi in psihološkimi napadi". Opozoril je, da bi lahko sovražniki islamske republike poskušali "pokvariti sladkost tega dogodka ... z nekakšnimi zlonamernimi provokacijami". Dodal je, da morajo mladi ostati budni, privržence predsedniških kandidatov pa je pozval, naj se izogibajo provokativnim dejanjem in besedam. "Novoizvoljeni predsednik je predsednik celotnega iranskega naroda, zato bi ga morali vsi podpirati in mu pomagati," je poudaril Hamenej.
Kljub njegovemu pozivu so v Teheranu izbruhnili protesti mladih privržencev Musavija. Policija je sicer prepovedala kakršnakoli zborovanja, a Musavijevi privrženci prepovedi niso upoštevali. Po posredovanju policije je prišlo tudi do nasilja, nekateri poznavalci pa trdijo, da nasilje spominja na tisto leta 1999 med študentskimi protesti v Teheranu.
Zmerni nekdanji premier Musavi, ki je zaradi visoke volilne udeležbe - bila naj bi kar 85-odstotna - računal na zmago, je še pred zaprtjem volišč, ki so bila zaradi velike volilne udeležbe odprta kar šest ur dlje, v petek sicer razglasil zmago. Oblasti pa je obtožil, da so poneverile izide in da so bile na volitvah številne nepravilnosti. Musavi je vrhovnega voditelja Hameneja pozval, naj posreduje in ustavi kršitve zakonov. "Upam, da bo voditeljeva skrbnost pripeljala do dobrega konca," je dejal. Musavi trdi, da so nekatera volišča zaprli predčasno, čeprav so ljudje še čakali na glasovanje, volivcem naj bi preprečili oddajo glasov, opazovalcem pa naj bi preprečili udeležbo pri štetju glasov. Podobno kot Musavi tudi Mehdi Karubi trdi, da volitve niso bile poštene. "Očitno so izidi in institucije, ki izhajajo iz takšnega štetja glasov, nezakonite in nesprejemljive," je v izjavi sporočil 72-letni Karubi.
Na izid volitev v Iranu se je prvi odzval Izrael. Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da gladka zmaga konservativnega Ahmadinedžada dokazuje, da se je "iranska grožnja" še okrepila. Po objavi izidov volitev "mora mednarodna skupnost ustaviti iranski jedrski program in terorizem, ki prihaja iz Irana," je izjavil namestnik izraelskega zunanjega ministra Deni Ajalon. "Izrael si že od vsega začetka ni delal nikakršnih utvar o teh volitvah, saj se kandidati pri vprašanju jedrskega programa in terorizma niso bistveno razlikovali," je še dodal Ajalon.
Medtem iz tujine prihajajo tudi pozitivni odzivi na zmago Ahmadinedžada. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa mu je čestital ob vnovični izvolitvi in izrazil upanje, da bodo zaradi miru Arabci in Iranci lahko sodelovali. Venezuelski predsednik Hugo Chavez je Ahmadinedžada poklical po telefonu in mu čestital za zmago. Po njegovih besedah zmaga "predstavlja razpoloženje in zavezanost iranskega naroda izgradnji novega sveta", so sporočili iz Chavezovega urada. Ahmadinedžadu je čestital tudi sirski predsednik Bašar al Asad, ki je "bratskemu iranskemu narodu zaželel nadaljnji napredek in blagostanje". Izid iranskih volitev je pozdravilo tudi palestinsko gibanje Hamas. "Ta izid je dokaz uspeha uradnega iranskega programa, ki služi interesom ljudi in kljubuje vsem izzivom," je sporočil tiskovni predstavnik Hamasa Favzi Barhum.
Z zmago Ahmadinedžada konservativna struja še štiri leta ostaja na čelu iranske politike. Pod Ahmadinedžadom je Iran na mednarodnem prizorišču zaradi odločnega zavračanja zahtev po ustavitvi spornega jedrskega programa ter predsednikovih besednih napadov na Izrael in zanikanja holokavsta zdrsnil v globoko osamitev.
Njegovi izzivalci so ga predvsem obtoževali, da je s svojo politiko Iran spravil v nevarnost in da je slabo upravljal gospodarstvo, zaradi česar se država sedaj bori z divjo inflacijo in krčenjem prihodkov od nafte. Inflacija je v mandatu Ahmadinedžada z desetih porasla na 25 odstotkov, stopnja brezposelnosti presega 12 odstotkov. Na obzorju "straši" tudi ogromen proračunski primanjkljaj, če se cene nafte na svetovnih trgih ne bodo popravile. Iran je namreč drugi največji izvoznik nafte v Opecu, nafta pa predstavlja kar 50 odstotkov prihodkov države.
Ahmadinedžada ima podporo predvsem med revnejšim slojem prebivalstva s podeželja. Ves svoj mandat je pogosto obiskoval različne province in tamkajšnjemu prebivalstvu poleg ognjevitih govorov prinašal infrastrukturne projekte - šole, mošeje, mostove in jezove. Tudi v zadnjih tednih je potoval po vaseh in manjših mestih ter prebivalstvu prinašal vreče s krompirjem in čeke za revne. (STA, mh)