Vrh EU soglasno podprl Barrosa za šefa Evropske komisije

Voditelji držav in vlad članic EU, med njimi premier Borut Pahor, so prvi dan vrha izrazili soglasno politično podporo Portugalcu Joseju Manuelu Barrosu za njegov drugi mandat na čelu Evropske komisije. "Več kot ponosen - ganjen sem," je po tem dejal Barroso in menil, da je soglasna podpora res nekaj izjemnega, saj se to še nikoli ni zgodilo.

"Nekateri voditelji so uporabili besede, ki so me zelo ganile," je dejal Barroso in med njimi izpostavil pohvale dobremu delu Evropske komisije pod njegovim vodstvom v izjemno težkih okoliščinah ter pohvale, da je vselej izkazoval spoštovanje vsem državam članicam - malim ali velikim, bogatim ali revnim.

Barroso, ki je sicer svoj govor na novinarski konferenci po koncu prvega dne vrha EU začel z omembo razprave o finančni in gospodarski krizi, nato pa je večino časa govoril o podpori svojemu imenovanju, je kot svoji temeljni prioriteti v predvidenem prihodnjem mandatu izpostavil finančno in gospodarsko krizo ter boj proti podnebnim spremembam.

Na vprašanje, kaj se je naučil v dosedanjem mandatu in kaj bi rad popravil, je Barroso odgovoril, da "ne bi rad izgubil pridobljene podpore" z razlago, ki bi sicer tudi predlogo trajala. "Toliko stvari sem se naučil, toliko stvari bi popravil," je dejal.

Barroso je danes dobil tudi vprašanje, ali razume številne kritike, ki letijo na njegov račun, in kako jih bo upošteval v prihodnje. "Navajen sem kritik, a kar se je danes zgodilo, je res izjemno - soglasje," je še enkrat poudaril. "Vedno sem odprt za kritike," je dodal.

Predsednika češke in švedske vlade v imenu sedanjega in prihodnjega predsedstva EU bosta sedaj opravila neformalno razpravo z Evropskim parlamentom, izhaja iz osnutka sklepov. Države članice bodo svojo odločitev formalizirale s pisnim postopkom s ciljem, da bi Evropski parlament imenovanje potrdil na julijskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Prvi mož Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering pričakuje politično podporo v skladu z duhom Lizbonske pogodbe, da se pri imenovanju predsednika Evropske komisije upošteva izid volitev v Evropski parlament, na katerih so letos slavile stranke iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Po njegovem mnenju je v tem vmesnem obdobju, ko gre za institucionalne temelje unije, potrebno "delovati v skladu s Pogodbo iz Nice, vendar v duhu Lizbonske pogodbe".

Dosedanji vodja politične skupine evropskih socialistov (PES) v Evropskem parlamentu Martin Schulz (Nemčija) je sicer danes voditelje EU posvaril pred prezgodnjimi sklepi o Barrosu kot predsedniku Evropske komisije tudi v prihodnjem mandatu in zatrdil, da Barroso v parlamentu ne uživa podpore.

Na prvem dnevu zasedanja je vrh EU tudi dosegel široko strinjanje glede tega, da naj bi razvite države finančno pomagale državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam na podlagi kriterijev gospodarske razvitosti in odgovornosti za izpuste toplogrednih plinov.

Več nedorečenega je še glede preureditve finančnega nadzora v EU, a Barroso in predsedujoči EU, češki premier Jan Fischer, sta na novinarski konferenci po koncu prvega dne vrha izrazila pričakovanje, da bo vrh v današnjih končnih sklepih soglasno podprl predloge Evropske komisije glede okrepitve finančnega nadzora v EU.

Ključni predlog, ki je razpravo o vprašanju finančnega nadzora obrnil v optimistično smer, je bilo kompromisno besedilo, ki so ga predstavile tri gospodarsko najmočnejše članice EU - Nemčija, Francija in Velika Britanija.

Najpomembnejši element predloga je, da naj odločitve evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki naj bi opravljal mikro nadzor nad finančnimi ustanovami, sestavljali pa naj bi ga nacionalne nadzorne oblasti in trije novi evropski nadzorni organi - nadgrajeni obstoječi trije odbori EU za bančništvo, zavarovalništvo in vrednostne papirje, ne bi smele vplivati na javnofinančno odgovornost države članic. S tem naj bi odgovorili na pomisleke Velike Britanije, pa tudi nekaterih drugih držav, med njimi Slovenije.

Najbolj odprto vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z zagotovili Irski, s katerimi želi vrh EU ustreči Ircem, da bi na drugem referendumu še to jesen potrdili Lizbonsko pogodbo, ki so jo zavrnili junija lani. Osrednje vprašanje je, kakšna naj bo pravna oblika zagotovil za Irsko.

Predsedujoči EU Fischer je po koncu prvega dne vrha EU sicer izrazil prepričanje o tem, da bo danes dosežena uravnotežena rešitev glede Irske - ki bo pomenila jasna zagotovila za irske volivce in obenem v drugih članicah ne bo ponujala povodov za ponovno odpiranje ratifikacijskega procesa Lizbonske pogodbe.

Irski premier Brian Cowen je v pismu vsem voditeljem držav članic EU, poslanem v sredo, zahteval "jasno in nedvoumno zavezo", da bodo pravna zagotovila, potrjena na tokratnem vrhu EU, po uveljavitvi Lizbonske pogodbe dodana k pogodbi EU v obliki protokola. To je po njegovih besedah nujno za to, da bo lahko sklical drugi referendum in da bo ta uspešen.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je EU predsedoval lani decembra, ko se je EU dogovorila glede zagotovil za Irsko, je po koncu lanskega decembrskega vrha dejal, da bo EU protokol o zagotovilih Irski vključila v pristopno pogodbo s Hrvaško. Slovenija je po navedbah virov pri EU pred tokratnim vrhom povedala, da ne želi, da je to del pristopne pogodbe.(STA, bl)