Kriza v Iranu se stopnjuje; med protestniki več mrtvih

Protesti, ki so iransko prestolnico zajeli po predsedniških volitvah, so se nadaljevali tudi konec tedna. Napetosti so vrelišče dosegle v soboto, ko je na ulicah Teherana v spopadih med policijo in protestniki umrlo najmanj deset ljudi. Medtem zahodne države pozivajo k ustavitvi nasilja, Iranske oblasti pa zanj krivijo prav Zahod.

Nasilje islamsko republiko pretresa že od začetka tedna. Nezadovoljni podporniki opozicije so z mirnimi protesti izrazili nestrinjanje z rezultati nedavnih predsedniških volitev, vendar pa je policija proteste skušala nasilno zatreti. Pri tem je bilo več ranjenih, že pred koncem tedna pa so med protestniki padle tudi prve smrtne žrtve.

Dogajanje v Iranu, ki ga ZDA med drugim uvrščajo na t.i. os zla, vseskozi spremljajo tudi zahodne države. Oba domova ameriškega kongresa sta tako v petek potrdila neobvezujočo resolucijo, s katero sta obsodila nasilno zatiranje demonstracij v Iranu, blokiranje dostopa do svetovnega spleta in oviranje signalov mobilne telefonije ter izrazila podporo svobodoljubnim Irancem. Zbiranje podpore za resolucijo so začeli republikanci, ki so bili zelo kritični do zadržanega odnosa predsednika Baracka Obame in njegovega prepričanja, da bi jasno izražena podpora ZDA protestnikom pravzaprav pomagala silam pod vodstvom Ahmadinedžada.

Medtem se je nasilje v islamski republiki nadaljevalo. V središču Teherana so se v soboto kljub prvotni odpovedi protestov s strani organizatorjev, podpornikov protikandidata predsednika Mahmuda Ahmadinedžada na volitvah, Mira Hoseina Musavija, zbrali protestniki. Ti so se spopadli s policijo, ki je po navedbah prič uporabila solzivec in vodne topove. Pri tem je bilo po poročanju iranske televizije ubitih najmanj deset ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih.

Ob krvavem zatiranju demonstracij se je v soboto oglasil tudi sam Musavi, ki je na svoji spletni strani objavil nov poziv k razveljavitvi volitev. V pismu, ki ga je naslovil na iranski svet varuhov, je ponovil, da so bile med volitvami zagrešene številne nepravilnosti, kar je razlog za razveljavitev volitev v celotni državi. Svet varuhov je nato v soboto izrazil pripravljenost na ponovno preštevanje glasovnic z desetih odstotkov naključno izbranih volišč. Končno odločitev o tem naj bi sprejeli do srede.

Potem, ko se je na mirnih demonstracijah v podporo iranski opoziciji tudi v več evropskih in ameriških mestih zbralo več tisoč protestnikov, se je v soboto zvečer oglasil tudi Obama. Iranske oblasti je pozval, naj prenehajo z "nasilnim in krivičnim" zatiranjem podpornikov opozicije. Poziv k vnovičnemu štetju glasovnic je na iranske oblasti danes med drugim naslovila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je zavzela tudi proti uporabi sile nad protestniki.

Pozivi Obame, Merklove in nekaterih drugih svetovnih voditeljev so pri iranskih oblasteh naleteli le na nejevoljo. Ahmadinedžad je Veliko Britanijo in ZDA tako pozval, naj se ne vmešavata v iranske notranje zadeve, predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani pa je zahteval "vnovičen pregled" odnosov z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo. "Zaradi prenagljenih komentarjev ne boste več v krogu prijateljev iranskega ljudstva. Zato vam svetujem, da spremenite stališče in se ne vmešavate več," je dejal Ahmadinedžad.

Iranske oblasti so na Zahod zvalile tudi krivdo za nastanek politične krize v državi. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je danes tako med drugim dejal, da je "Francija velika nacija, ki pa jo vodijo škratje". Dodal je, da je politika, ki jo v regiji vodijo ZDA, Nemčija in Francija, povsem zgrešena.

Iranske oblasti so v nedeljo tudi izgnale dopisnika britanskega BBC v Iranu Johna Leynea. Novinar je med drugim obtožen "podpiranja upornikov", državo pa mora zapustiti v 24 urah.

Iz Teherana sicer poročajo o izjemno napetem, vendar mirnem ozračju. Protestov v nedeljo ni bilo zaznati, teheranske ulice pa kljub vsemu ostajajo pod stalnim nadzorom iranskih oboroženih sil.(STA, bl)