Bolivijske prigode apostolskega nuncija

Zgodba o pridigi Santosa Abrila y Castella, apostolskega nuncija v Sloveniji, ki je na spravni slovesnosti v Kočevskem rogu po mnenju mnogih, tudi predsednika republike Danila Türka, prestopil meje diplomatskih pravil in se vmešaval v notranje zadeve Slovenije, je z objavo v Mladini dobila zanimivo nadaljevanje. Bralec nas je v komentarju članka na spletni strani opozoril na pisanje New York Timesa, ki je davnega leta 1988 opisoval razmere v Boliviji pred bližnjim obiskom takratnega papeža Janeza Pavla II. V članku se v zanimivem kontekstu pojavlja tudi ime nadškofa Castella.

30 duhovnikov v Boliviji je 1988 v Vatikan poslalo protestno pismo, v katerem so opozorili, da papež prepogosto na visoke položaje v bolivijski rimsko-katoliški cerkvi imenuje tujce in ne duhovnikov, rojenih na tleh lokalne cerkve. Od 31 aktivnih škofov je bilo leta 1988 kar 19 tujcev in tudi takratni kardinal, Jose Clemente Maurer je bil rojen v Nemčiji. Bolivijski duhovniki so se zaradi tega večkrat pritoževali v Vatikan in tu se pojavi tudi ime naškofa Castella, sedanjega apostolskega nuncija v Sloveniji. Duhovniki so v pismu zapisali, da imajo občutek, da monsinjor Santos Abril y Castello, po rodu Španec, njihovih prejšnjih protestov v Vatikanu ni korektno predstavil. Kot so opozorili, je med duhovščino krožila celo peticija, s katero naj bi papeškega nuncija Castella odpoklicali iz Bolivije. Duhovščina je Castella obtoževala, da kaže posebno naklonjenost duhovnikom španskega rodu. Tako je, kot so zapisali, Vatikan, tudi zaradi njegovih priporočil, za škofa v Corocoru imenoval duhovnika, ki prej še niti enkrat v življenju ni stopil na bolivijska tla.
Članek v New York Timesu sicer ne zapiše, kako se je zgodba končala, nadškof Santos Abril y Castello pa je Bolivijo kmalu zapustil in bil 2. oktobra 1989 imenovan za  pronuncija v Kamerunu, Gabonu in Ekvatorialni Gvineji.