Istrabenz je uspešna zgodba?

»Če že tonemo, tonimo s plapolajočimi zastavami«. Tako nekako se je svoj čas glasil spot na Radiu Študent. Igor Bavčar, zdaj že nekdanji član uprave Istrabenza, je potapljajočo barko zapustil v podobnem stilu: »V Istrabenzu sem svoje delo zaključil«. Izjava je vsaj toliko provokativna, kot je problematična. Ali Bavčar svoje delo v Istrabenzu res lahko kar tako zaključi, spoka kovčke in gre? O kakšnem delu pravzaprav govori Bavčar, ki je za seboj pustil opustošenje, ki ga zdaj skušajo rešiti njegovi ljudje v upravi Istrabenza in banke upnice? Ali Bavčar res lahko kar tako odide, ne da bi odgovarjal za posledice svojega »dela«? Na ta vprašanja bodo morali odgovoriti predvsem nadzorniki, lastniki in upniki koprske družbe, medtem ko bo Igor Bavčar na varnem opazoval in bržkone tudi nadzoroval dogajanje. Nobenega dvoma namreč ni, da bo Bavčar kljub formalnemu odhodu v Istrabenzu ohranil neformalni vpliv na poslovne odločitve v družbi. Konec koncev je eden njenih največjih lastnikov in prav lahko se zgodi, da bo, če bodo banke s pomočjo državnih jamstev nekako rešile Istrabenz, Bavčar iz celotne zgodbe izšel kot zmagovalec. Če že ne moralni, pa zagotovo finančni. Banke so se očitno ogrele za njegovo idejo o prostovoljni poravnavi, zagovorniki stečaja, tri avstrijske in ena francoska banka, so v manjšini. Če največji lastniki dokapitalizirajo Istrabenz, banke pa svoje terjatve pokrijejo s prodajo Istrabenzovih deležev v Petrolu, Mercatorju in Savi, takšen naj bi namreč bi scenarij, se bo Bavčarjev ponesrečeni izlet v gospodarstvo iztekel dosti manj katastrofično, kot je videti še ta hip. A ne prehitevajmo, odločitev bank bo jasna že v prihodnjih dneh.