Slovenija za nadaljevanje pogajanj

Slovenski strankarski vrh je na današnjem srečanju v Ljubljani izrazil željo, da bi se proces pogajanj o meji s Hrvaško ob posredovanju EU nadaljeval in uspešno končal. Kot je po pogovorih za medije pojasnil premier Borut Pahor, so na sestanku menili, da je bil v šestih mesecih procesa dosežen tako velik napredek, da bi ga bilo škoda opustiti.

Vrh političnih strank je danes ocenil, da je bilo ravnanje slovenske politike koristno in se je obrestovalo. Omenjeni proces je namreč po mnenju premiera obe državi pripeljal zelo blizu možnosti, da končno uredita vprašanje meje. "Mislim, da smo z vsebino popravljenega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna prišli zelo blizu tistega, kar bi osebno razumel kot zelo pošteno rešitev za arbitražni tribunal, ki bi potem dal sodbo glede tega vprašanja," je pojasnil Pahor.

"18 let in več državi neuspešno iščeta odgovor na to vprašanje, zato to zahteva veliko napora in veliko pogajalske spretnosti in političnega soglasja," je poudaril premier. Ker je bil v zadnjih šestih mesecih dosežen velik napredek, bi bilo po Pahorjevih besedah škoda, če bi proces, ki gre v pravo smer, opustili. "Mi smo za proces, ki ga je vodil komisar Rehn. Ali bo dokončno opustil ta poskus, bomo videli po končni odločitvi predsedujočega tria. Se pa potrjuje naše razmišljanje, da gre ta proces v pravo smer," je dejal premier.

Slovenija bo zato po besedah predsednika vlade Evropski komisiji po uradni poti predlagala nadaljevanje procesa, ki je zastal, ko je Hrvaška prejšnji teden izstopila iz pogajanj o meji, ki so potekala ob podpori evropskega komisarja za širitev Rehna in predsedujočega tria EU.

Predsedniki parlamentarnih strank - med njimi danes ni bilo predsednika SDS Janeza Janše - po besedah Pahorja predlagajo, da se vzame čas za premislek in želijo, da bi se Hrvaška vrnila v pogajalski proces. "Pri teh stvareh ne velja prehitro vreči puške v koruzo," je še menil Pahor in dejal, da je treba pokazati določeno mero vztrajnosti in politično voljo za rešitev vprašanja.

Premier sicer ne izključuje možnosti, da bi državi vprašanje rešili dvostransko, če se bosta Evropska komisija in predsedujoči trio EU umaknila iz pogajanj.

Dodal je, da sta Zagreb in Ljubljana to že poskušala storiti, in sicer v začetku desetletja, ko sta tedanja predsednika vlad Janez Drnovšek in Ivica Račan sklenila sporazum o meji. "Če je Hrvaška pripravljena razmišljati o tem, da dvostransko uredi to vprašanje, potem ima tudi to priložnost, da znova preuči sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001, ki ga je slovenska stran sprejela, hrvaška pa zavrnila," je dejal predsednik vlade. "Morda je to rešitev vprašanja. Tudi o tem naj razmislijo naši kolegi v Zagrebu," je dodal.

Pahor je ob tem spomnil, da bodo morali hrvaško pristopno pogodbo z EU po koncu hrvaških pristopnih pogajanj ratificirati parlamenti vseh držav članic, tudi državni zbor. Ta bi moral to odločitev sprejeti z dvotretjinsko večino, Pahor pa je danes poudaril, da ne more dati zagotovila EU in Hrvaški, da bi slovenski parlament ob nerešenem vprašanju meje ratificiral pristopno pogodbo.

"To je zelo pomembna okoliščina," je prepričan premier. Če bi bila namreč ratifikacija v DZ zavrnjena ali pa bi prišlo do referenduma, ki bi blokiral vstop Hrvaške v EU, bi namreč prišlo do še večjih zapletov, ki pa so zaenkrat še rešljivi, je pojasnil.

Pahor je še ponovil, da Slovenija ni povzročila zapletov, ampak jih je Hrvaška, ki je v pristopni dokumentaciji prejudicirala mejo.

Poslanec SNS Bogdan Barovič, ki se je srečanja udeležil namesto predsednika stranke Zmaga Jelinčiča, je po pogovorih ponovil, da SNS zahteva sklic mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji in da ne bo pristala na nič drugega, dokler ne bo urejeno vprašanje meje. Mirovna konferenca naj bi obravnavala mejna vprašanja znotraj nekdanje Jugoslavije in vprašanja nasledstva Jadranskega morja.

Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je po pogovorih v izjavi za medije med drugim pozval Hrvaško, naj poleg dokumentov, ki v njenih pristopnih pogajanjih prejudicirajo mejo, čimprej umakne tudi vse objekte, ki jih je postavila na spornih ozemljih. Sicer pa se bodo v SLS po besedah Žerjava še naprej zavzemali za to, da Slovenija ostane pomorska država.

Predsedniki ostalih parlamentarnih strank po okoli dveurnem srečanju niso dajali izjav. (STA, bl)