Slovenski Watergate?

Kriminalistična preiskava ima uradno samo en cilj – preveriti, ali je predsednik SDS Janez Janša v oddaji TV Slovenija 26.02.2007 razkrival državne skrivnosti, ko je citiral z oznako “ZAUPNO” označen magnetogram – ali ne. Janša bo namreč 2.julija zaslišan zaradi »suma storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po členu 260 KZ«.

Duh Watergata

Toda v ozadju bi se res lahko skrivalo veliko več. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal skoraj zagotovo ni neposredno zahtevala te preiskave zaradi političnih interesov, toda preiskava, v središču katere je stavek ki naj bi jo prikazal kot neodločno in nekompetentno glede vprašanja slovensko-hrvaške meje, bi kljub temu lahko imela resne politične posledice. To bo v prvi vrsti seveda odvisno od uspeha preiskave. Če bo preiskava dokazala, da je Janša izdajal državne skrivnosti ali celo neupravičeno snemal parlamentarce, bomo dobili slovenski Watergate. Če tega ne bo, potem bo Janez Janša zagotovo iz vloge žrtve ter oživljanja spominov na afero JBTZ uspel iztržiti velik politični kapital. Igra je torej zelo tvegana.

Povsem mogoče pa je še nekaj drugega. Da poskuša vladajoča politika Janšo potem, ko se je minister Golobič razkril kot lažnivec – ujeti na laži. Zgodba je razmeroma preprosta. Prvak SDS Janez Janša je namreč v Odmevih 26.02.2008 citiral izjavo predsednice LDS Katarine Kresal, ki jo je ta izrekla na sestanku predsednikov parlamentarnih strank pred srečanjem premierov Janše in Sanaderja na Bledu. Ob citiranju izjave je dejal, da »je šel gledat v magnetogram, obstaja pa tudi zapisnik tega sestanka«. A v LDS so kasneje zatrdili, da zapisnik, ki so ga dobili, nosi oznako zaupnosti, v njem pa omenjene izjave - ni.

V SDS na vprašanje, ali nosita zapisnik in torej tudi magnetogram omenjenega sestanka oznako zaupnosti, niso odgovorili. Zatrdili so le, da predsednik SDS iz tega gradiva nikoli ni javno povzel ali citiral nobenega zaupnega podatka. Navedli so tudi, da so imeli »vsi udeleženci sestanka predsednikov parlamentarnih strank možnost dobiti zapisnike sestankov in vpogled v magnetograme sestankov. Vsakdo si je lahko iz njih zapisal, kar se mu je zdelo pomembno.«

V kabinetu predsednika vlade so prav tako sporočili, da v sejni sobi, kjer je srečanje potekalo, ni naprav za snemanje pogovorov, sogovorniki, ki so bili na pogovoru navzoči, pa se tudi ne spomnijo, da bi bili o snemanju obveščeni. Ker v sejni sobi, kjer je bilo srečanje, ni snemalnih aparatur, se je po mnenju LDS odprlo vprašanje, kako je bil pogovor posnet. Kot je dejal nekdanji poslanec Aleš Gulič, jih je predvsem zanimalo, kje je Janša dobil magnetogram srečanja oziroma kje je, saj imajo v LDS le zaupni zapisnik, v katerem pa citirane izjave - ni. “Povabiti sogovornike na zaupen pogovor o občutljivi meddržavni temi, nato pa vsebine pogovorov citirati na nacionalni televiziji, je še eden v nizu dokazov, da je voditelju SDS malo mar za zaupanje, pravno državo, meddržavne odnose in učinke dogovorov,” je po sporni oddaji za Delo dejal Gulič. In dodal da očitno po Sloveniji “straši duh Watergata.”

Toda v ozadju bi lahko bilo še nekaj. Janez Janša je najprej trdil, da je v televizijskem soočenju prejšnji teden prebral izjavo predsednice LDS z magnetograma pogovora predsednikov parlamentarnih strank na zaprtem sestanku 17. avgusta 2007, torej pred srečanjem Janša-Sanader na Bledu. Janša je tako dokazoval, da nihče v slovenski politiki ni nasprotoval blejskemu dogovoru. LDS je po oddaji ostro protestirala, saj predsedniki strank menda niso vedeli, da so pogovor snemali.

Janševa “napaka” – ali poskus prikrivanja?

Pozneje je SDS sporočila, da je izjava predsednice LDS povzeta z magnetograma drugega sestanka, ki je bil deset dni pozneje, torej 27.08. 2007. To srečanje je bilo v vladni sejni sobi, ki ima zagotovljena ustrezna tehnična sredstva za snemanje, na prvem sestanku pa v sobi ni bilo snemalnih naprav. Poglejmo sedaj, kaj naj bi rekla Katarina Kresal. Pogovor v Odmevih je 26.02.2009 potekal tako (magnetogram) :

Bobovnik: Vi pravite, da so se na sestanku deset dni, devet dni strinjali tudi Liberalni demokrati ?

Janša: “Prvi sestanek, kjer smo usklajevali to vprašanje in je bila sprejeta načelna odločitev, da Slovenija pristaja tudi na reševanje spora ob pomoči tretjega ob določenih pogojih je bil 6. aprila leta 2007 in takrat je bilo načelno soglasje vseh strank z izjemo Slovenske nacionalne stranke. Sedemnajstega avgusta je bilo to načelno soglasje dodatno potrjeno, res pa je, jaz sem šel gledati magnetogram, ki obstaja in tudi zapisnik, tega sestanka, da je imela gospa Kresalova tam različne pomisleke (Janša vzame v roko črno mapo). Pravzaprav je bilo njeno stališče naslednje – da se ne bomo preveč prepirali, bom prebral – dejala je: ‘Toliko let je že nerešena meja, da se čisto nikamor ne mudi, pa še tudi deset let jo bomo reševali, pa rešitev bo tako ali tako padla takrat, ko nobenega več tukaj ne bo.’ Torej je zelo težko iz vsega kar je tam dejala, izluščiti njeno povsem jasno stališče. Da pa je bila Liberalna demokracija pripravljena sodelovati v dogovoru, ki je bil sklenjen na Bledu, se pravi pri delu dveh mešanih komisij, ki sta potem iskali rešitve, pa so njeni predlogi, ker je Liberalna demokracija predlagala, mislim da tri ali štiri člane v te komisije, če za vas dogovor ne bi bil sprejemliv, v tem ne bi sodelovali.”

Bobovnik: Prav. “Ne samo spomin, tudi zapisniki iz tistih sestankov, kaže, so nekoliko drugačni ?”

Kresalova: “Ne, imam jaz zapisnik na katerem, zapisnik, ki smo ga dobili s strani gospoda Janše tako da vem kaj notri piše, predvsem pa se spomnim, kaj sem govorila sama. Lahko samo vse nekoliko pojasnim…”

Janša: (vpada v besedo Kresalovi) “Ne sej to je magnetogram, to je posnetek in magnetogram…”

Katarina Kresal naj bi torej rekla naslednje: “Toliko let je že nerešena meja, da se čisto nikamor ne mudi, pa še tudi deset let jo bomo reševali, pa rešitev bo tako ali tako padla takrat, ko nobenega več tukaj ne bo.” Kot je kasneje sporočila SDS naj bi bila torej ta izjava izrečena 27.08.2007 in ne 17.08.2007. Toda LDS v svojem zaupnem zapisniku ni našla te izjave. Ker imajo le v prostorih vlade naprave za snemanje, to verjetno pomeni, da so pregledali le zapisnik z dne 27.08.2007. Zapisnika z dne 17.08.2007 v tem trenutku tudi nihče več ni iskal, saj so z SDS sporočili, da je Janša citiral Kresalovo z dne 27.08.2008. Toda vse skupaj vendarle poraja sume. Prvič: če se je Janša zmotil v datumu zapisnika, zakaj ni tudi sam popravil napake? Zakaj je napako popravila SDS? Morda zato, ker Janša ni želel sporočiti podatka, ki bi bil morda napačen? In drugič – če v magnetogramu z dne 27.08.2007 ni citirane izjave, ali to morda ne pomeni, da je bil prvi podatek Janeza Janše, da gre za izjavo Katerine Kresal z dne 17.08.2007 – morda točen ? Toda zakaj bi SDS nato sporočila napačen datum snemanja sestanka, torej dejstvo, da naj bi bil sestanek posnet 27.08.2007? Odgovor je seveda jasen – če bi namreč medtem ugotovili, da posnetek z dne 17.08.2007 ni bil narejen zakonito, potem bi sprememba datuma oziroma trditev, da je bil s strani Janše citirani posnetek z dne 27.08.2007 lahko rešil zaplet. Toda v LDS-u so verjetno ugotovili nelogičnost – v magnetogramu z dne 27.08.2007 preprosto niso našli “inkriminirane” izjave Katarine Kresal. To je pomenilo, da je Janša v Odmevih TV Slovenija res citiral izjavo Katarine Kresal z dne 17.08.2007. Kar pomeni, da bi Janša lahko imel nekakšen zapisnik, ki pa ga ostali voditelji parlamentarnih strank niso imeli. Kar znova pomeni – da je morda nekdo nepooblaščeno snemal voditelje parlamentarnih strank in Janezu Janši omogočil dostop do teh podatkov. Sume vzbujata še dva podatka. Najprej sama izjava Katarine Kresal. “Toliko let je že nerešena meja, da se čisto nikamor ne mudi, pa še tudi deset let jo bomo reševali, pa rešitev bo tako ali tako padla takrat, ko nobenega več tukaj ne bo.” Ali bi takšno izjavo Katarina Kresal res lahko podala 27.08,2007, torej en dan potem, ko je na Bledu že “padla” Janševa izjava, da bosta Slovenija in Hrvaška reševali svoj problem v Haagu? Mogoče, toda malo verjetno. Bolj verjetno se zdi, da bi Kresalova lahko takšno izjavo dala pred srečanjem s Sanaderjem in ne po njem. Drugič, spomnimo se, kaj je bilo bistvo Janšinega citiranja Kresalove? Janša je želel dokazati, da, preprosto povedano, Kresalova nima pojma o vprašanju meje, da je neodločna in da njena stališča o meji pred dogovorom s Sanaderjem sploh niso bila jasna. Ali bi Janša to lahko dokazal z izjavo Katarine Kresal, ki bi jo dala po srečanju Janša-Sanader ? Očitno ne. Janša je potreboval izjavo Katarine Kresal pred omenjenim srečanjem. Prav tedaj je namreč potekala javna polemika o tem, ali je imel Janša za svojo napotitev Slovenije in Hrvaške v Haag sploh podporo parlamentarnih strank. Šlo je za vprašanje podpore pred blejskim srečanjem in ne po njem. Zato je še toliko bolj verjetno, da je Janša citiral izjavo Kresalove z dne 17.08.2007. Sume pa še dodatno potrjuje dejstvo, da je “napako” pri navedbi dneva snemanja sestanka z voditelji parlamentarnih strank popravila SDS in ne Janša sam – v primeru, če je bila ta navedba napačna, bi se na ta način Janša lahko izognil osebni odgovornosti. Janša ne bi postal lažnivec – za to bi bil obtožen nekdo od strankarskih funkcionarjev.

Janša v laži – tako ali drugače

Da je Janša “lagal” na TVS, je bilo prvič sicer mogoče prebrati že v zaimivi analizi na Vesti (http://www.vest.si/2009/02/28/jansa-lagal-na-tvs/). Vendar je zgodba nato zaradi hitrega odziva SDS, ki je poskrbela za “cover up” Janše nato padla v pozabo. Da smo bili blizu tej aferi kažejo tudi oddaje elektronskih medijev, na primer tukaj (http://24ur.com/novice/slovenija/jansa-citira-magnetograme-ki-naj-jih-ne-bi-bilo.html). Vendar zgodbe nato nihče ni raziskoval naprej, saj so magnetogrami zaupne narave, javnost pa se je zadovoljila z izjavo SDS, da je Janša bral "zakonito posnet"”magnetogram. Ob tem se je potrebno zavedati, da je oblast opozicijo v tem času tudi zelo potrebovala – predvsem zaradi morebitne podpore Rehnovemu kompromisu. Ko je ta padel v vodo in je vlada utrpela veliko škodo zaradi Golobiča so se razmere seveda spremenile. Resnica, ki bi se lahko razkrila sedaj, je veliko hujša – da je Janša v studiu TV Slovenije res citiral pravi, toda nezakonito posnet magnetogram, nato pa je to resnico, skupaj z vodstvom SDS, poskusil prikriti. S tem bi bila “afera Ultra” zasenčena z novo, še hujšo afero.

Vendar s tem še ni konec zapletov. Hrvaška se je namreč ob svojem vztrajanju, da mora biti slovensko-hrvaški spor rešen ob prevladujuči vlogi mednarodnega prava in Meddržavnega sodišča v Haagu, lahko sklicevala prav na “blejski magnetogram”srečanja Janša – Sanader, v katerem je Janša napovedal “načelno neformalno soglasje” o tem, da se bo slovensko-hrvaški mejni spor reševal pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Prav zaradi tega magnetograma in dogovora je Hrvaška tako zelo vztrajala, da je spor potrebno reševati v Haagu ali vsaj s prevladujočo vlogo haaških sodnikov. Ta magnetogram skupaj z magnetogramom srečanja z vodji strank dne 27.8.2008 tudi dokazuje, da Janez Janša kot tedanji predsednik vlade na dan, ko je podal to svojo svečano izjavo, za takšno dolgoročno odločitev, ki jo lahko razumemo tudi kot za Slovenijo zavezujoče, “enostransko pravno dejanje” - sploh ni imel podpore slovenske politike. Toda tudi če sprejmemo dejstvo, da se je Janša zgolj “zmotil”, ko je navajal napačen magnetogram (da je 26.02. v Odmevih TV Slovenije torej navajal magnetogram z dne 27.08.2007 in ne z dne 17.08.2007) se predsednik SDS znajde pred novim problemom, na katerega so medtem vsi pozabili – če se je Janša res “zmotil” in navajal “napačen” magnetogram, potem to pomeni, da Janez Janša dne 26.08.2007 sploh ni imel podpore političnih strank za svoje zavezujoče izjave o reševanju spora v Haagu, ki jih je dal na Bledu. Povedano preprosto – Janša je ali lagal, ko je trdil, da ima podporo za “blejski dogovor” oziroma ni s svojim citiranjem Kresalove v TV Slovenije dokazal čisto nič, ker je bil citat “prepozen”, ali pa je govoril resnico ter citiral nezakonito posnet stenogram.
In da bi bilo vse skupaj še huje, je tedanji predsednik slovenske vlade v izjavi po srečanju Sanader-Janša in v javni izjavi, ki jo je dal dan kasneje (27.08.2007), zamenjal celo pojem “pravičnosti” in to v škodo Slovenije – zatrdil je namreč, da se Slovenija zavzema za pravičnost “intra legem”, torej za pravičnost v “ožjem” pomenu in ne za pravičnost “infra legem”, torej za pravičnost v “širšem” pomenu, ki je tudi v popravkih Rehnovega predloga uradno stališče Slovenije. Ni nenavadno, da so bili hrvaški pogajalci tako vztrajni. Le kdo ne bi bil, če bi na drugi strani imel pogajalce, ki mešajo strokovne pojme in pri vitalnih nacionalnih interesih nastopajo brez soglasja večine strank ?
Povedano preprosto – Janša je morda v velikih težavah, iz katerih se bo težko izkopati. Če je naša analiza točna, potem cilj preiskave Janše ni zgolj preverjanje, ali je z citiranjem neke ne zelo pomembne izjave Katarine Kresal izdal državno skrivnost. Cilj preiskave bi lahko bil veliko pomembnejši: ugotoviti, ali je imel Janša dostop do nezakonito posnetih magnetogramov strankarskih veljakov, katerih obstoj so v SDS nato poskusili zakriti z neresnicami. Pravi slovenski “Watergate” torej.