Lizbonska pogodba je v skladu z nemško ustavo

Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je danes odločilo, da je Lizbonska pogodba v skladu z nemško ustavo, vendar pa ni odobrilo takojšnje ratifikacije nove, reformne pogodbe EU, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sodišče je v utemeljitvi zapisalo, da je ratifikacija Lizbonske pogodbe v skladu z ustavo, vendar pa so potrebne spremembe v nemški zakonodaji, da bi nemškemu parlamentu zagotovili ključno vlogo v stvareh, ki zadevajo nacionalno suverenost. Kot je pojasnil podpredsednik sodišča Andreas Vosskuhle, "ustava pravi 'da' Lizbonski pogodbi, vendar je potrebno okrepiti pristojnosti parlamenta na nacionalni ravni".

Pritožbe v zvezi s pogodbo EU so vložili skupina okoli nekdanjih evropskih poslancev Franza Ludwiga Grafa von Stauffenberga in Petra Gauweilerja, poslanska skupina Leve stranke ter vodja Ekološko-demokratične stranke Klaus Buchner. Kot so trdili, si EU prisvaja vse več pristojnosti, ki so bile doslej v rokah posameznih držav, in krči suverenost svojih članic. Nova pogodba naj bi pri tem predstavljala "izvirni greh", saj unija z njo prodira v samo "jedro državnosti".

Nemčija sicer v EU ponavadi velja za "vlečnega konja", a je pri ratifikaciji Lizbonske pogodbe zaostala za večino članic. Spodnji in zgornji dom nemškega parlamenta sta reformno pogodbo EU z veliko večino potrdila aprila oz. maja lani, za dokončno ratifikacijo pa je potreben še podpis predsednika države Horsta Köhlerja. Ta se je odločil, da s svojim podpisom počaka, dokler ne bo o pogodbi odločilo ustavno sodišče.

Lizbonska pogodba, ki naj bi v kratkem času zelo razširjeni uniji olajšala odločanje in okrepila njeno vlogo v svetu, sicer še ni ratificirana na Poljskem in Češkem, kjer manjka podpis njunih predsednikov. Na Irskem, kjer so pogodbo na referendumu junija lani že zavrnili, naj bi sicer predvidoma v začetku oktobra pripravili nov referendum. (STA, mh)