Denarnica pod nadzorom

Gorazd Ropoša
4. 7. 2009

/media/www/slike.old/novice/praiek.jpg

© Arhiv Monitorja

Verjetno se je že skoraj vsak od nas kdaj znašel v situaciji, ko se je ob pogledu na stanje svojega transakcijskega računa presenečeno popraskal po glavi in spraševal, kam so »nenadoma« izginili evri, ter hkrati zaskrbljeno računal in premišljeval, koliko stroškov ga še čaka do konca meseca. Čas bo torej, da si omislimo programskega pomočnika.

Z denarjem je večinoma križ. Ponavadi ga imamo premalo, zmanjka ga (večinoma) ob nepravem času in (skoraj) nikoli ga ni dovolj za vse naše potrebe in želje. In čeprav pravijo, da ne prinaša sreče, verjetno ne bomo veliko zgrešili s trditvijo, da si ga velika večina ljudi želi imeti več. Nekaterim je potreben predvsem za osnovno preživetje, med tem ko bi drugi z njim poskrbeli za različne vrste razvajanj. »Raztegovanje« prihodkov čez ves mesec in razumno (če ob mesečnih zneskih položnic, s katerimi plačujemo svoje obveznosti, sploh lahko govorimo o razumnem) zapravljanje težko prisluženega denarja je danes, spričo potrošniške mrzlice in kapitalističnega načina razmišljanja, vsekakor postalo že prava umetnost.

Delni, a precej velik korak k osvojitvi zgornjega cilja je vsekakor natančen nadzor nad mesečnimi prihodki in odhodki. Vsak, ki se je že kdaj ukvarjal z nadzorovanjem financ, je verjetno tudi hitro ugotovil, da sploh ni tako preprosto, kot je videti na prvi pogled. Zahteva namreč veliko truda, (samo)discipline in predvsem reda, saj si moramo vestno in najbolje sproti zapisovati prav vsak premik denarja v našo denarnico (oziroma na transakcijski ali drug račun) ali iz nje. Tak nadzor in predvsem vestnost znata biti težavna že pri financah enega človeka, kaj šele pri vodenju družinskega proračuna, kjer več ljudi skrbi, da denar nikoli ne miruje, temveč pridno frči na vse strani.

Poleg opisanega nadzora je za uspešno vodenje financ potrebna še velika mera računanja in predvidevanja (bodočih izdatkov), doslednega načrtovanja in pregledovanja, zaradi česar je težko imeti vse stvari samo »v glavi«, na listu papirja ali celo v beležnici. Smiselno je torej, da si poskušamo (neprijetno) delo olajšati in poiskati pomočnika. Rešitev je kot vedno veliko, nekaj uporabnih je moč najti tudi na področju računalništva, natančneje programske opreme.

Programov, ki se delno ali v celoti ukvarjajo z vodenjem osebnih financ, lahko v spletu najdemo silno veliko. Med seboj se seveda razlikujejo po »znanju«, zanesljivosti in orodjih, ki jih ponujajo. So brezplačni in plačljivi, preprosti in zahtevni, skratka precej pestri.

Izbrati pravega, je seveda težka odločitev, za sprejetje katere je treba najprej dobro poznati in tudi razumeti svoje želje, potrebe in pričakovanja. A določene smernice za lažjo izbiro je vsekakor možno in smiselno izpostaviti.

Prvi stik s programom je za veliko uporabnikov velikega pomena in zato je dobro, če ima »naš« program preprost in predvsem pregleden uporabniški vmesnik, ki ga (po potrebi) lahko tudi prilagodimo uporabnikovim zahtevam (recimo poljubno prilagajanje prikaza prve strani ipd.). Za marsikoga bo uporabno, če je v slovenščini ali da vsaj pozna našo državo (ime, valuto in njen simbol, podpira slovenske znake, banke …). Dobrodošla so različna orodja za povezavo s spletnimi bankami (možnost dela z bančnim spletnim vmesnikom kar iz programa), za neposreden prenos sredstev z nadzorovanih računov ali nanje, sinhronizacijo stanja s stanjem v banki, možnost izvoza in uvoza podatkov, zapisanih v različnih oblikah »finančnih« datotek (qif, qfx, ofx), in podobno. Prav bodo prišli tudi razni pomočniki za preračunavanje valut (podprti z aktualnimi menjalniškimi tečaji, snetimi iz spleta) in izračunavanje (višina obroka za kredit ali hipoteko, načrt za poplačilo kredita ipd.) Program naj podpira vodenje več računov hkrati, in to ne glede na njihov tip (varčevalni, TRR ali kak drug), ter predvidevanje za bodočo porabo sredstev. Za lažji in boljši pregled nad financami potrebujemo tudi različna poročila, grafe in statistike v takšni ali drugačni obliki, zato je zaželeno, da ima tudi to.

Pregled in ocene programskih finančnih pomočnikov si preberite v reviji

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja