Zgrešena mitologija osamosvojitve

Osemnajsta obletnica osamosvojitve Slovenije je minila v skladu s tradicijo; s slavnostnimi govori, spomini na težke dni junija in julija leta 1991, ko je Slovenija dosegla pomembne zmage v prizadevanjih za osamosvojitev in nastanek nove države. Kljub dolgemu obdobju, ki je preteklo od tedaj, pa so bili dogodki iz časov osamosvajanja tudi letos večinoma znova prikazani v znani črno-beli tehniki. Ni dvoma, da je bilo sklicevanje slovenskih oblasti na pravico do samoodločbe leta 1991 upravičeno ter da je bila osamosvojitev Slovenije pomemben, morda najpomembnejši trenutek v zgodovini slovenskega naroda. Prav tako ni dvoma v to, da si tisti, ki so pri tem projektu sodelovali, zaslužijo vse spoštovanje. Toda “polnoletnost” Slovenije, o kateri je na osrednji proslavi govoril tudi predsednik države dr. Danilo Türk, s sabo prinaša tudi dolžnost, da se nekateri doslej ustaljeni slovenski miti, vzpostavljeni v hudi uri narodne samoobrambe po osemnajstih letih samostojnosti vendarle podvržejo prvemu skrbnemu zgodovinskemu pregledu. Skrbnemu pregledu, ki dokazuje, da je večina teh mitov sicer še zmeraj uporabnih v politiki, da pa z resničnimi dejstvi seveda nimajo nikaršne resne zveze. Še huje, prav razbijanje mitov o slovenski osamosvojitvi nam lahko pomaga do novih, presenetljivih spoznanj o slovenski osamosvojitvi.

Prvi mit: (ne)pomembnost mednarodnih priznanj

Drugi mit: Zmaga v vojni, ki je ni bilo

Tretji mit: slabi (in dobri) Srbi