Uvedba davka na nestarševstvo ni bila predvidena

Minister za finance Franc Križanič je danes v Bruslju pojasnil, da vlada v luči potrebne pokojninske reforme razmišlja o povečanju davčne olajšave za otroke in boljših pogojih za družine. Glede davka na nestarševstvo pa je dejal, da "tega ne more biti". Ob tem je izrecno poudaril, da so to le ideje v načrtovanju strukturnih reform.

Na nujnost pokojninske reforme je Slovenijo danes vnovič opozoril tudi Svet EU v mnenju o njenem programu stabilnosti, sprejetem danes na zasedanju finančnih ministrov EU v Bruslju. Slovenija je pozvana, naj v luči načrtovanega povečanja izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ z nadaljnjo reformo pokojninskega sistema.

Ob tem so finančni ministri EU danes v Bruslju razpravljali o novem modelu Evropske komisije za analizo srednjeročnih stabilnostnih ciljev, ki upošteva zadolženost držav in njihovo finančno stabilnost, hkrati pa tudi implicitne obveznosti v pričakovanju staranja prebivalstva. Glede prvega je Slovenija po ministrovih besedah v razmeroma dobrem položaju, glede drugega pa "izrazito na slabem".

Slovenija je tako danes po ministrovih besedah edina izrazila nezadovoljstvo z izidom modela, ni pa mogla zahtevati glasovanja o modelu, ker je v lasti Evropske komisije, ne Sveta EU. Tako je le pozvala k premisleku o modelu. "Mi pa tudi moramo opraviti svojo nalogo na področju nove pokojninske reforme, ki bo temeljila predvsem na podaljšanju aktivne starosti in stimulaciji," je ob tem poudaril minister Križanič.

Model komisije je za večino držav članic pokazal izboljšanje glede na prejšnje ocene, za Slovenijo pa poslabšanje. To pomeni, da je lahko Slovenija prej v večji meri izkoriščala fiskalno politiko za spodbujanje gospodarske rasti, sedaj pa bo morala voditi bolj omejitveno fiskalno politiko z ustvarjanjem določenih rezerv. Te bo po ministrovih besedah treba ustvariti z ustrezno pokojninsko reformo.

Ta naj bi po ministrovih besedah stimulirala ljudi, ki imajo človeški kapital, da delajo naprej, z ustreznimi denarnimi nadomestili in ustreznimi nadomestili s ciljem spodbujanja stabilne demografske slike - zlasti z davčnimi olajšavami na otroke, nadaljnjo organizacijo otroških vrtcev in podobno, kar pa samo po sebi vodi v relativno večjo davčno obremenjenost ljudi, ki nimajo otrok ali imajo že odrasle otroke.

Minister je ob teh idejah o davčnih olajšavah za otroke izrecno poudaril, da gre zgolj za ideje, za "brainstorming" v procesu oblikovanja strukturnih reform. Te so potrebne, saj se je pokazalo, da "ne gre za strateške odločitve, ki bodo dale rezultate čez deset let, ampak da imajo dejansko vpliv v presoji Evropske komisije o naši stabilnosti v teh letih", je ob tem še poudaril minister Križanič. "Evropska komisija bo od nas terjala bistveno bolj restriktivno fiskalno politiko, se pravi večji presežek proračuna, če ne bomo potegnili ustreznih potez," je opozoril. In te poteze gredo po njegovih besedah v smer prilagajanja demografske slike, ki nastopa z upokojevanjem "baby boom generacije". Zato pa je po njegovih besedah treba najti spodbude, da bodo zdravi, močni in voljni lahko naprej delali.

Drugo pa je spodbujanje rodnosti, pri čemer bi bilo po ministrovih besedah smiselno posnemati najboljše prakse - skandinavske in francosko. Tako bi dobili sorazmerno stabilno demografsko slika, kar bi spet izboljšalo stroške staranja. Na vprašanje, kako bo spodbujanje dejavnega staranja vplivalo na zaposlovanje mladih, pa je minister odgovoril: "Upam, da bomo z ustreznimi razvojnimi politikami vzpostavili razmerje, kjer bo dela dovolj." Minister je tudi opozoril, da je v sedanji krizi omenjene reforme težko začeti izvajati, a da je že mogoče opredeliti koncept. Prav danes je po ministrovih besedah posvet socialnih partnerjev na to temo. Kot je minister za finance povedal v ponedeljek v Bruslju, se bo Slovenija nadaljnje pokojninske reforme resno lotila jeseni. (STA, mh)