Evropski dan spomina na srebreniške žrtve

Na 14. obletnico genocida v Srebrenici, kjer so 11. julija 1995 srbske sile ubile več kot 8000 Bošnjakov, bodo danes na podlagi resolucije Evropskega parlamenta v članicah Evropske unije prvič obeležili evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru v Potočarih pa bo potekala osrednja spominska slovesnost.

Evropski parlament je na pobudo liberalcev ALDE, slovenskega poslanca Jelka Kacina (LDS) in podpredsednice parlamenta Diane Wallis 15. januarja letos sprejel resolucijo, s katero je 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici in k temu pozval tudi vse države Zahodnega Balkana. Evropska komisarka za zunanje odnose in sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner je takrat poudarila, da pomeni razglasitev dneva spomina korak več k spravi tako v BiH kot v celotni regiji.

V Sloveniji je predsednik državnega zbora Pavel Gantar v petek v govoru v DZ poudaril, da je ta dan namenjen poklonu žrtvam tragične in nesmiselne morije, hkrati pa služi kot opomin pred nevarnostjo, ki jo v sebi nosijo fanatizem, nacionalizem, sovraštvo in predsodki. Poslanci so se z minuto molka poklonili spominu na žrtve.

Na Zahodnem Balkanu bodo dan spomina obeležili v Črni gori, na Hrvaškem in v Federaciji BiH. V slednji je danes dan žalovanja, v celotni BiH pa ga ne bodo obeležili, ker pobuda za glasovanje o resoluciji zaradi nasprotovanja poslancev Republike srbske v parlamentu BiH ni dobila podpore. Parlamenta v Podgorici in v Zagrebu sta resolucijo Evropskega parlamenta sprejela ta teden.

V parlamentu Srbije, ki je po razsodbi haaškega Meddržavnega sodišča (ICJ) iz leta 2007 odgovorna, ker ni storila ničesar za preprečitev genocida ali kaznovanje odgovornih, ni zadostne podpore za sprejetje resolucije. ICJ je sicer Beograd oprostil neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid.

V Srbiji naj bi se tudi skrival ob političnim voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću - ki je bil prijet lani v Beogradu - najbolj odgovoren za genocid v Srebrenici, nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, najbolj iskani obtoženec haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Skupina okoli sto nevladnih organizacij pod vodstvom Žensk v črnem je v petek srbskemu predsedniku Borisu Tadiću izročila zahtevo, da tudi v Srbiji današnji dan razglasijo za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Po njihovi oceni bi priznanje žrtev tega zločina lahko pomenil začetek izgradnje skupnega spomina o vseh žrtvah vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije.

Osrednjo slovesnost bodo tako kot že vrsto let danes pripravili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo pokopali posmrtne ostanke 534 identificiranih žrtev. Slovesnosti se bodo udeležili visoki državni predstavniki BiH, predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić in bošnjaški član predsedstva Haris Silajdžić, ter predstavniki mednarodne skupnosti, v imenu predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa pa slovenski evropski poslanec Jelko Kacin. Verski obred bo vodil vrhovni poglavar muslimanov v BiH Mustafa Cerić.

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi to večinsko bošnjaško mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je nato ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, ki ga je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.

Po podatkih Inštituta BiH za pogrešan osebe so srbske sile do 19. julija 1995 ubile 8372 bošnjaških moških, fantov in žensk, katerih posmrtne ostanke so našli v 77 množičnih grobiščih in nekaj sto posameznih grobovih. Doslej so ugotovili identiteto 6186 žrtev, od katerih jih je v spominskem centru v Potočarih pokopanih okoli 3200, kakih 2000 pa še vedno čaka, da najdejo vse dele njihovih posmrtnih ostankov. Zaradi prekopavanja množičnih grobišč in odvažanja delov trupel v različna grobišča s strani srbskih sil v t. i. sekundarna in terciarna grobišča, se namreč posmrtni ostanki ene osebe pogosto nahajajo v več grobiščih, tudi v petih v razdalji več deset kilometrov. (STA, mh)