Nabucco tik pred podpisom
Po mesecih težkih pogajanj bodo Turčija, Avstrija, Madžarska, Romunija in Bolgarija v ponedeljek v Ankari vendarle podpisale medvladni sporazum o plinovodu Nabucco, s katerim želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije. Nabucco je tako tekmec plinovodu Južni tok pod okriljem Rusije, pri katerem bo predvidoma sodelovala tudi Slovenija.
Po približno 3300 kilometrov dolgem plinovodu Nabucco, ki bo potekal od Turčije do Baumgartna v Avstriji, naj bi EU in Turčija pridobivali do 31 milijard kubičnih metrov plina na leto iz kaspijske regije in Bližnjega vzhoda mimo Rusije. Pričakovanja od Nabucca so v EU, vedno znova soočeni z grožnjo nove plinske krize zaradi nesoglasij med Moskvo in Kijevom, velika.
Nabuccov tekmec Južni tok, nad katerim bdi ruski energetski velikan Gazprom skupaj z italijanskim podjetjem Eni, bo sicer potekal od črnomorske regije do bolgarske Varne, od tam pa po jugozahodnem kraku skozi Grčijo do južne Italije, po severozahodnem pa čez Srbijo in predvidoma tudi skozi Slovenijo do severne Italije. Sporazum med Slovenijo in Rusijo o gradnji plinovoda sicer še ni podpisan.
Projekt Južnega toka, ki naj bi bil končan leta 2015, je doslej napredoval bolje kot Nabucco, ki naj bi bil vzpostavljen leta 2014 in naj bi s ponedeljkovim podpisom medvladnega sporazuma, ki določa pogoje za prenos plina iz kaspijske regije in Bližnjega vzhoda do EU in Turčije, končno dobil zagon po mesecih trdih pogajanj med državami, ki sodelujejo pri projektu.
Plinovod Nabucco bo večji del potekal skozi Turčijo in naprej skozi štiri države članice EU - Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo. Poleg njihovih energetskih podjetij - to so turški Botas, bolgarski Bulgargaz, romunski Transgaz, madžarski MOL in avstrijski OMV - pri projektu sodeluje tudi nemško podjetje RWE.
Eno ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih je bilo, kako določiti pogoje za prehod plina skozi Turčijo. Ankara je zahtevala pravico do 15 odstotkov Nabuccovih zmogljivosti. Ob tem je zahtevala tudi posebne ugodnosti, kar bi bilo v nasprotju s pravili konkurence na notranjem trgu v EU. Podrobnosti kompromisa po napornih pogajanjih še niso znane.
Nabucco bi lahko po navedbah Evropske komisije, ki je stranem v pogajanjih pomagala iskati kompromis, pokril od pet do deset odstotkov povpraševanja po plinu v Evropi in državam, ki so zdaj 100-odstotno odvisne od enega samega zunanjega plinovoda, zagotovil takojšnjo okrepitev varnosti oskrbe. V komisiji tudi poudarjajo, da še noben plinovod, ki vključuje EU, ne temelji na tako celostnem sporazumu.
Projekt Nabucco se je začel leta 2002, stal pa naj bi skoraj osem milijard evrov. Stroški so po navedbah strokovnjakov problem, sploh v času gospodarske krize. Prav tako problematična ostajata upravljanje plinovoda in viri oskrbe s plinom. Ena od težav v pogajanjih - vprašanje pobiranja davkov - naj bi bila rešena tako, da bodo prihodki od davkov sorazmerni z dolžino plinovoda v posamezni državi. Okoli 60 odstotkov naj bi jih šlo torej Turčiji.
Pri rešitvi vprašanja glede virov plina pa bo za EU ključno, kako se bo dokončno dogovorila s Turkmenistanom, Uzbekistanom in Kazahstanom, potem ko je Azerbajdžan nakazal, da bo dal prednost poslom z Gazpromom. V Azerbajdžanu sicer zatrjujejo, da so sposobni s plinom oskrbovati tako Rusijo kot Nabucco.
Prvi sporazum za oskrbo s plinom iz Azerbajdžana do Bolgarije je bil sicer podpisan junija lani, nato je Azerbajdžan januarja letos napovedal, da bo v prihodnjih petih letih vsaj podvojil proizvodnjo plina za oskrbo plinovoda Nabucco. Aprila letos je Turčija potrdila, da je pripravljena na dogovor pod že omenjenim pogojem - v zameno za pravico do 15 odstotkov plina, ki bo potoval po Nabuccu.
V prvih letih po vzpostavitvi Nabucca naj bi bile njegove zmogljivosti od 4,5 do 13 milijard kubičnih metrov plina na leto. Okoli leta 2020 pa naj bi se ta količina zvišala do omenjenih 31 milijard kubičnih metrov plina na leto. (STA, mh)