Učitelji so najpomembnejši

Poslanci na današnji seji DZ obravnavajo vladni predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v prvi vrsti prinaša razširitev svetov zavodov s po dvema predstavnikoma zaposlenih, v svete javnih poklicnih oz. strokovnih šol, gimnazij in dijaških domov pa vstopata še po dva predstavnika dijakov. Novelo ZOFVI, ki se sprejema po skrajšanem postopku, podpirajo v koaliciji, kjer menijo, da se s spremembo sestave svetov šol politična pogojevanja umikajo in se glavno besedo daje nosilcem pedagoškega dela. Po mnenju SDS pa je ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) pri pripravi ZOFVI odstopilo od partnerskega odnosa med različnimi predstavniki.

Novela zakona določa, da zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi vpisa v zasebno osnovno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole oz. je zaradi vpisa v zasebno glasbeno šolo ogrožen obstoj edine javne glasbene šole v istem šolskem okolišu. Matični parlamentarni odbor je na predlog poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS sprejel tudi dopolnilo k zakonu, ki določa, da imajo strokovni delavci, ki so imeli ob zaposlitvi ustrezno izobrazbo, s spremenjeno zakonodajo v preteklosti pa je njihova izobrazba postala neustrezna, pravico opravljati vzgojno-izobraževalno delo do prenehanja neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je na ponedeljkovi novinarski konferenci poudaril, da je Sviz v pogajanjih z MŠŠ "uveljavil vse tiste predloge, ki smo jih imeli glede spremembe zakona", novelo pa so v celoti podprli.

Spremembe v šolski zakonodaji se uvajajo zato, ker "hočemo dati jasen signal, da šola na Slovenskem temelji na učiteljih", je v uvodni predstavitvi vladnega predloga novele ZOFVI v DZ poudaril minister za šolstvo Igor Lukšič. Dodal je, da gre za dobro premišljen in strukturiran predlog, ki je doživel odprto razpravo z vsemi ključnimi akterji. K pripravi novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) so tako po Lukšičevih besedah pritegnili šolska sindikata, predstavnike staršev in občin, dijaško organizacijo in predstavnike ravnateljev.

"Okrepiti hočemo predstavo, da v šolah teče pedagoški proces, za katerega imajo največjo odgovornost prav učitelji," je nadaljeval minister in s tem utemeljil spremembo sestave svetov šol, kjer bo po novem po pet predstavnikov zaposlenih, po trije predstavniki staršev in po trije predstavniki lokalne skupnosti oz. ustanovitelja. Partnerski odnos se pri tem v noveli ohranja, je prepričan Lukšič, saj imajo starši in ustanovitelj "pomembno kolektivno vlogo v pedagoškem procesu in pri upravljanju šole". Ne morejo pa starši ustanavljati skupin s področja izobraževalnega dela, saj je to pristojnost učiteljev, je dodal. Z vključitvijo predstavnikov dijakov v svete šol pa želijo, tako minister, sporočiti, da je pedagoški proces "tudi proces oblikovanja demokratične politične kulture", prav zato pa morajo dijaki po ministrovo sami prevzemati odgovornost za upravljanje pedagoškega procesa. V zakon vnašajo tudi zaščito mreže javnih šol oz. določilo, po katerem financiranje zasebne šole ne sme ogroziti obstoja in razvoja javne šole. "To je ne samo odgovornost države, temveč je njena dolžnost," je zatrdil Lukšič. nZ novelo po njegovih besedah tudi rešujejo položaj učiteljev, ki bi, če bi zamenjali šolo, ne izpolnjevali več vseh pogojev oz. bi bili neprimerni za poučevanje. "Rešujemo položaj samo tistih, ki že učijo, jasno pa ohranjamo visoke zahteve za izobrazbo vseh učiteljev in vzgojiteljev, ki na novo vstopajo v šolsko polje," je še navedel Lukšič. (STA, mh)