Barrot se opravičuje

Evropska komisija se je morala danes v Bruslju braniti pred točo kritik, ker ni predlagala odprave vizumov za Bosno in Hercegovino, za Srbijo pa. "Nismo imeli druge izbire glede BiH," je poudaril komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot. "BiH preprosto še nima biometričnih potnih listov," je dodal Barrot in pojasnil, da predlog komisije za odpravo vizumov za BiH ne bi imel možnosti dobiti podpore v državah članicah EU.

Odločitev komisije je naletela na ostre kritike v BiH, ki so bile danes na novinarski konferenci v Bruslju izražene z vprašanjem, zakaj bo lahko haaški obtoženec Ratko Mladić prosto potoval po EU, njegove žrtve pa ne. Komisar za širitev Olli Rehn je na to odgovoril, da ni naklonjen takšnemu načinu govora in razmišljanja ter poudaril, da je BiH žal izgubljala čas z nacionalistično retoriko in zato zaostaja pri reformah ter da ne morejo kaznovati drugih zaradi njene počasnosti. Odločitev je v rokah oblasti v BiH, je še poudaril Rehn in pojasnil, da država lahko kmalu, do srede prihodnjega leta, dobi priporočilo za odpravo vizumov. "Zamuda nekaj mesecev ni nič dramatičnega," je menil.

V BiH naj bi sicer že testno izdajali biometrične potne liste in glede na to, da tudi Srbija in Črna gora še ne izpolnjujeta vseh pogojev za odpravo vizumov, se pojavlja vprašanje, zakaj ni tudi BiH dobila več časa, da dokončno izpolni pogoje, tako kot omenjeni državi. Barrot je na te kritike odgovoril, da Evropska komisija s srbsko vlado "res dejavno sodeluje", a da z BiH "še niso tam". "Še nekaj časa potrebujemo in želimo si, da bi bil ta čas čim krajši," je še menil.

Nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schwarz-Schilling je odločitev komisije označil za "posmehovanje in klofuto vsem evropskim vrednotam" ter jo obsodil v odprtem pismu. Rehn je o tem danes dejal, da je mnenje njegovega prijatelja del "zdrave razprave" o prihodnosti BiH. Ob tem je poudaril, da odločitev za odpravo vizumov za katero koli državo ni "preprosta politična odločitev", temveč je ključno zagotoviti spoštovanje visokih varnostnih standardov. "Žal nismo prepričani, da BiH to zagotavlja," je dejal. BiH ima po Rehnovih besedah enake pogoje za odpravo vizumov kot vse druge države na Zahodnem Balkanu.

Predlog komisije je naletel na številne kritike, da bo poglobil etnična razhajanja v BiH, ker bodo Hrvati v BiH lahko dobili hrvaške potne liste, Srbi srbske in tako bodo vizume za vstop na schengensko območje potrebovali samo Bošnjaki, kar se marsikomu zdi nedopustno, sploh z vidika tega, kar se je dogajalo med vojno po razpadu nekdanje Jugoslavije.

Albanija, BiH, Makedonija, Srbija in Črna gora so dialog za vizumsko liberalizacijo začele v prvi polovici lanskega leta med slovenskim predsedovanjem EU, ko so tudi dobile načrte s pogoji za odpravo vizumov. Za Makedonijo, Srbijo in Črno goro je Evropska komisija danes predlagala odpravo vizumov s 1. januarjem prihodnje leto. (STA, mh)