Islandija za članstvo v EU

Za predlog vlade premierke Johanne Sigurdardottir je po dolgi razpravi, ki se je začela minuli petek, glasovalo 33 poslancev, proti njemu 28, dva pa sta se glasovanja vzdržala, poročajo tuje tiskovne agencije.

Proti vladnemu predlogu je med drugim glasovalo tudi pet poslancev iz vrst koalicijskega Levega zelenega gibanja, ki je skupaj z vladajočimi socialdemokrati vlado oblikovalo konec aprila, po predčasnih parlamentarnih volitvah. Med njimi je bil tudi minister za kmetijstvo in ribištvo Jon Bjarnason, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Reykjaviku današnja odločitev islandskega parlamenta, althinga, omogoča vložitev prošnje za članstvo v uniji - Sigurdardottirjeva je napovedala, da bo to storila na zasedanju zunanjih ministrov unije 27. julija - in začetek pristopnih pogajanj. Zatem naj bi v skladu z željo vlade o morebitnem članstvu v uniji Islandci glasovali še na referendumu.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v zadnjih mesecih večkrat poudaril, da bi lahko pogajanja z Islandijo stekla zelo hitro, če se bo Reykjavik odločil vložiti prošnjo za vstop. Švedsko predsedstvo EU pa naj bi ocenilo, da bi se lahko Islandija povezavi priključila najprej leta 2012.

Do nedavnega sicer Islandija ni kazala pretiranega zanimanja za tesnejše vezi z unijo. A po lanskem propadu treh največjih islandskih bank, gigantskem državnem dolgu, dramatičnem porastu brezposelnosti, bliskoviti rasti cen in razvrednotenju nacionalne valute krone se je v državi začela krepiti želja, da se priključi uniji.

Vneta zagovornica tega je bila prav premierka Sigurdardottirjeva, ki se že od začetka vodenja vlade - najprej prehodne v začetku leta, sedanje pa po aprilskih volitvah - zavzema za čimhitrejši vstop države s 320.000 prebivalci v EU. Kot je zatrjevala, Islandija drugače ne bo rešila svojih velikih gospodarskih problemov.

Njena vlada je predlog zakona o vključitvi Islandije v EU parlamentu posredovala že konec maja. Da bi si zagotovila večino, je vlada parlamentu tudi obljubila referendum o tem vprašanju.

Islandija je sicer že članica tako Evropskega gospodarskega prostora kot tudi schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, kar pomeni, da je že prevzela velik del pravnega reda EU. Edino težavno poglavje je ribištvo, saj se Islandija, za katero je to ena glavnih gospodarskih panog, boji, da bo preveč odvisna od odločitev Bruslja.

Kot piše nemška tiskovna agencija dpa, bi bila Islandija, če se bo dejansko priključila EU, po Danski, Finski in Švedski četrta severnoevropska država v uniji. Norvežani so pristop k uniji kljub predlogu vlade na referendumu zavrnili dvakrat - leta 1972 in 1992. (STA, lpč)