Blažič na Mladinini naslovnici

Gejevski aktivist je kadil pred lokalom, kjer je potekal gejevski literarni večer. Šest zakrinkanih mladeničev z baklami je tvegalo napad nanj in ga v hipu spremenilo v medijsko zvezdo! Koliko Slovencev bi se dalo pretepsti samo za to, da bi prišli na Mladinino naslovnico? Janez Janša in Borut Pahor prav gotovo vsak teden! Z baklami ali brez. Še atentat z bombami bi jima prav prišel.

Mitja Blažič je predstavnik manjšine, ki nima čisto enakih pravic kot različno-spolni pari. V državah, kje je dedovanje urejeno tako, da lahko zapustiš karkoli komerkoli, pa četudi svojemu kanarčku, je drugače. Če prav razumem, se Mitja Blažič zgolj zavzema za gejevske poroke in za priznanje nujnega deleža gejevskemu partnerju. To bi res ne smel biti problem in res ni, ker je celo ustavno sodišče presodilo, da je tako. Vprašanje je seveda ali v tej naši čudoviti državi zakonodajna telesa takšne sodbe jemljejo resno, mislim, so jih pripravljene preliti v zakone.

Slovenija je doživela razcvet družinskih kmetij. Po vzoru družinskih kmetij, pa tudi družinskih podjetij. Če eno in drugo uspeva in na katerih področjih, je odvisno od tega, katere stranke sestavljajo vlado in koliko uslug so pripravljene ponuditi družinskim kmetijam in družinskim podjetjem. Civilna družba smo mi vsi ostali, ki ne tepemo dovolj družinskih članov, da bi z nami skupaj ustanovili založbo, filmsko podjetje, privatno banko, potovalno agencijo, kakšno veleblagovnico. Včasih slišim, da so kmetje pred uničenjem. Niti vreme, niti poplave, nit Bruselj ne morejo uničiti slovenskega kmeta. Zakaj? Ker so družine neuničljive! Mitja Blažič pravilno domneva, da je rešitev istospolnih partnerjev in v domači izdelavi ali posvojitvi večjega števila malčkov, ker le na ta način postaneta dva povsem povprečna člana civilne družbe družina, družina pa je že skoraj nekaj takšnega kot politična stranka!

Ali zakrinkanci z baklami napadajo kadilce pred lokali, kjer se odvijajo literarni večeri? Ne, kje pa. Tristo slovenskih pesnikov in še več slovenskih proznih piscev je popolnoma neškodljivih. Tistih nekaj poslušalcev, ki jih zberejo, ne bi zadostovalo niti za priče pri »fizičnem obračunavanju«! Torej si je Mitja Blažič zaslužil pozornost vesoljne Slovenije, ker je gej, točneje, z baklami ožgani in pretepeni gej! Prav je Golobiču, Lukšiču in Pukšiču, kaj jih pa nihče noče z baklami po glavi!

Pred takole štiridesetimi leti je bilo vse drugače. Če se je kakšen mladenič odločil, da bo malo seksal s kakšnim drugim mladeničem, je najprej preveril, da predmet poželenja ne izgleda kot peder, se ne obnaša kot peder, in tudi na splošno ni peder. Ker veste kako je to, človek lahko pokavsa marsikaj, kavsa z marsičim, ni pa potrebno, da pri tem vzbuja nepotrebno pozornost. Ni potrebno, da vzpodbuja široke množice k še hujšim predsodkom! Če si nekdo predstavlja idealno žensko, nikakor ni nujno, da pod tem pojmom misli na slovenske pevke zabavne glasbe, saj mogoče so srčkane in z zalitimi kolenčki, ampak v glavnem so le preveč sladke, da bi vse skupaj delovalo normalno. Pred štiridesetimi leti je bila družba zdrava in moralna, pomislite, in to je bilo v svinčenih Titovih časih! Največji problem mladeničev je bil enostaven: kakršen koli zaklad je kdo našel in si ga spravil v posteljo, vedno je po prihodu iz kopalnice sledilo približno takšno razmišljanje: »Saj si čudovit, ampak nimaš avta, nimaš hiše in nisi državni uradnik!« Moram pač napisati, da je znamenita Salome popolnoma napačno dojela problem: prav vseeno je ali kateri ali katera seksa s tožilcem ali tožilko, s kirurgom ali kirurginjo, z ministrom ali ministrico, razlika med spoli je pač slovnična kaprica neke nekoč mogočne, zdaj pa marginalne stranke (LDS). Med moškimi in ženskami preprosto ni občutne razlike: moj mariborski znanec, ugleden peder, je vedno ponavljal: »Naj bo mucek ali pesek, samo, da je mesek!«

Ko Mitja Blažič s svojo pretepenostjo na naslovnici Mladine afirmira istospolne partnerje kot prepoznavno manjšino, tako na primer, kot italijansko manjšino v Kopru ali madžarsko v Lendavi, istospolnim zbija ceno. Bi vi radi, da vaš skrivni ljubimec raja v tangicah na paradi ponosa? In nastopa v krevljastih visokih petih in ženskih cunjicah na televiziji? Oboje je enako neumno, kot nekoč pred štiridesetimi leti, ko so se homoseksualne dogodivščine odvijale samo posredno. »Zakaj si, prekleti peder, pofukal Jožico, zdaj mi pa noče več dati?« Odgovor pa je bil nežen: »Saj vež, dragi prijatelj, da sem se ti na ta način hotel vsaj malo čustveno približati! Ne bom nikoli več, bilo je tako grozno, prisežem!«

Vsaj včasih so mladenke nenehno vpile: »Noseča sem! Kaj zdaj?« Tako, namesto, da bi vsaj istospolni partnerji bili sproščeni in veselo osvobojeni skrbi za nepričakovane nosečnosti, zdaj nenadoma ne bodo smeli drug drugega niti stisniti za ritko, ker že bodo slišali: »Se bova poročila? Bova naročila umetno oploditev? Bova dedovala drug po drugem ali druga po drugi?«

Že tako ali tako je težko biti Slovenec, družinske kmetije in družinska podjetja so skromen obliž na to težavnost in na neznosne stroške z otroci, ki ravno takrat, ko bi morali biti davčna olajšava, ne pridejo v višji letnik.

Je pa res, da ko ste tajkun, milijonar, stečajni upravitelj, se vsaj težave z nujnimi dediči zmanjšajo.