Nasa brez posnetkov prvega pristanka na Luni

Ameriška vesoljska agencija Nasa je v četrtek priznala, da so v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja izbrisali vse originale posnetkov prvega človeškega pristanka na Luni 20. julija 1969. To pa je le še okrepilo mnenja o zaroti, da Američanov sploh ni bilo na Luni ter da so pristanek režirali in posneli s pomočjo Hollywooda.

Kot je v četrtek sporočil višji inženir Nase Dick Nafzger, sedaj izdelujejo nove, izboljšane digitalne posnetke na podlagi štirih posnetkov, ki so jih zbrali v ZDA in v Avstraliji. Zagotovil je, da ničesar ne bodo potvorili. Projekt izdelave novih, boljših posnetkov prvega sprehodov po Lunini površini astronavtov Neila Armstronga in Edwina Buzza Aldrina bo Naso sicer stal 230.000 dolarjev. Zaupali so ga podjetju iz Burbanka, ki je med drugim digitalno obnovilo slavni film s Humphreyjem Bogartom "Casablanca". Lowry Digital bo potreboval skupaj mesec dni, doslej pa so opravili okoli 40 odstotkov dela. Posnetke izdelujejo na podlagi izvirnega posnetka televizije CBS, posnetka s televizijskega ekrana ter posnetkov iz nacionalnih arhivov in iz Avstralije.

Kot je dejal Nafzger, so pred tremi leti začeli iskati posnetke v lastnih arhivih. Ugotovili so, da so vse izbrisali, ker so se v 70. in 80. letih ubadali z različnimi težavami in pomanjkanjem. Trakove so potem ponovno uporabili. Posnetke naj bi uporabljali še najprej kot podatkovni material, nihče pa se ni spomnil, da gre za zgodovinski material. Kurator za vesolje muzeja Smithsonian Roger Launius pa je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal, da ga takšen odnos sploh ne preseneča, saj v državnih birokracijah le malokdo pomisli na pomen ohranjanja zgodovine. Tudi z drugimi pomembnimi zgodovinskimi najdbami in predmeti pa po njegovih besedah delajo podobno neprimerno.

Nasa sicer vsega ni uničila. Ob obletnici prvih korakov Armstronga na Luni je na njeni spletni strani na voljo tonski posnetek komunikacij poveljniškega modula v Lunini krožnici in lunarnega modula. Prav tako prenaša celotno komunikacijo s kontrolo misije v Houstonu in astronavti.

Malce več dobre volje za prihodnost Nase pa je v sredo prinesel senat, ki je potrdil nekdanjega astronavta in upokojenega generala Charlesa Boldna na položaj novega upravitelja Nase. Bolden je bil v vesolju štirikrat in je bil celo pilot raketoplana, ki je leta 1990 ponesel v vesolje teleskop Hubble. Na položaj bo prisegel 20. julija, torej na 40. obletnico prvega pristanka na Luni. Demokratski senator iz Floride, prav tako nekdanji astronavt Ben Nelson, verjame, da bo Bolden povrnil nekaj "čarovnije" iz časov, ko so bili skupaj na misijah v vesolju. Bolden bo vodil Naso v času upokojevanja raketoplanov, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto. Novo plovilo ne bo pripravljeno vsaj do leta 2015, Američani pa se bodo do takrat na misije v vesolje odpravljali z ruskimi raketami. (STA, mh)