Proti plinskem terminalu v Tržaškem zalivu

Uredništvo
17. 7. 2009

/media/www/slike.old/novice/terminal_copy1.jpg

Poslanca SD in Zares, Luka Juri in Franci Kek, sta na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, potem ko je italijanska vlada prižgala zeleno luč za postavitev plinskega terminala v Žavljah, vlado pozvala k takojšnjemu ukrepanju glede tega vprašanja. Pri tem sta izpostavila tudi možnost tožbe na Evropsko sodišče v Luksemburgu.

Jurija zanima, kaj bo Slovenija naredila in kakšne so njene pripombe za terminal v Tržaškem zalivu, predvsem pa ga zanima, kaj bo vlada še naredila. "Po mojem mnenju mora biti interes vlade, ne da je plinski terminal čim boljši, ampak da ga ni," je poudaril. Pričakuje tudi, da bo slovenska vlada dala več pozornosti tem vprašanju kot doslej, da bo bolj ostra in se poslužila vseh mednarodnih vzvodov, vključno z morebitnimi tožbami, da to doseže. Kot je poudaril Kek, Italija krši določbe evropskega in mednarodnega prava, saj je na srečanju med vladami septembra lani zagotovila, da bo upoštevala stališče in strokovne ugotovitve čezmejne presoje.

Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je sicer dejal, tako Kek, da bo Slovenija proučila, ali so bile slovenske pripombe upoštevane, vendar ob dejstvu, da je italijanska vlada že dala zeleno luč za terminal, menimo, da bi morale biti reakcije vlade hitrejše in ostrejše. "Pričakujemo od ministrstva za zunanje zadeve, da takoj ustrezno ukrepa, od ministra Erjavca pa, glede na to, da je italijanska vlada dala zeleno luč terminalu, da sedaj reagira in se posluži tožbe na Evropsko sodišče v Luksemburgu in ne šele septembra," je poudaril Kek. Kot je pojasnil Juri, se javno ne ve, na kakšen način je bil projekt terminala popravljen ali izboljšan. Ne glede na to bo terminal, tako kot je sedaj načrtovan, uporabljal morsko vodo za uparjanje utekočinjenega naftnega plina. To pomeni, da bo ob tako močnem pretoku morske vode prišlo do bistvene ohladitve vodne mase v bližini terminala. To bi imelo po njegovem mnenju katastrofalne posledice za ekološko ravnovesje na tem območju. Mešanje vode tudi dopušča možnost, da bo prišlo tudi do mešanja z muljem, ki je na dnu in je poln živega srebra. To je nevarno in strupeno tako za ribe kot za ljudi, je dejal in dodal, da terminal pomeni tudi veliko povečanje morskega prometa, s tem pa tudi nevarnost trkov.

Po Kekovih navedbah je ljubljanska kemijska fakulteta jeseni naredila študijo in ugotovila, da v primeru kakršnekoli nesreče pride do širine 2,4 kilometra do hujših posledic od opeklin. Te bi dobili na širini 11 kilometrov. Pri tem je opozoril tudi, da je težava plinskega terminala v Žavljah v tem, da v primeru, če bi šlo karkoli narobe, rešitve ni. Nevarnost za to, da se karkoli zgodi, je majhna, vendar obstaja, je poudaril Juri in vprašal, za kakšno ceno smo pripravljeni še bolj ogroziti naše že tako ekološko občutljivo območje. Kek je povedal še, da bo evropski poslanec Ivo Vajgl na evropskem nivoju po svojih močeh posredoval pri tej zadevi. Tako naj bi to problematiko izpostavil v torek na eni izmed komisij. Juri je sicer v četrtek na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi z omenjeno problematiko, prav tako se je na dogajanje v četrtek odzval tudi Kek. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja