Beli Schengen deli Balkan

© Arhiv Mladine
Komisija EU je priporočila ukinitev vizumov za državljane Srbije, Črne gore in Makedonije s 1.1.2010. Vse tri države naj bi tako prišle na “belo šengensko listo.” Končno odločitev mora konec novembra ali v začetku decembra sprejeti še svet ministrov EU Makedonija in Črna gora sta vse pogoje že izpolnili, Srbija pa mora do ukrepa še izpolniti nekaj nalog, predvsem v zvezi z nadzorom meje in vračanjem ilegalnih prestopnikov meje. Za državljane vseh treh držav to pomeni, da bodo po 17 letih lahko znova potovali po Evropi brez vizmov.
Predvsem v Srbiji je ta vest ena od največjih uspehov, ki jih lahko pokaže koalicijska vlada, neposredno pa je bil za izvajanje vseh nalog v zvezi z vizno liberalizacijo angažiran Ivica Dačić, srbski notranji minister in predsednik SPS, stranke, ki jo je nekoč vodil srbski predsednik Slobodan Milošević. Srbski notranji minister je že ocenil, da je liberalizacija “poprava krivice”, ki je bila prizadejana Srbiji. Podpredsednik srbske vlade Božidar Đelić pa je povedal, da so srbski potni listi, ki jih že izdajajo, drugi potni listi z biometričnimi podatki v Evropi.
Vendar pa predvsem za Srbijo velja tudi določena izjema – potni listi, ki jih srbski organi izdajajo državljanom s področja Kosova bodo namreč še zmeraj morali imeti vizume za potovanja v države EU. Formalo “pokritje” za takšno odločitev so v soglasju s Srbijo predstavniki Evropske komisije pojasnili z dejstvom, da je Kosovo “ozemlje brez mednarodno določenega statusa” in ga upravljajo Združeni narodi v skladu z resolucijo VS OZN 1244.
Predvsem kosovski Srbi so takšni rešitvi ves čas nasprotovali. Skupnost občin KiM je že sporočila, da je predlagana rešitev “pogojevanje in poniževanje Srbije”, saj naj bi liberalno politiko glede viz “dobili državljani Srbije tako, da se bodo odrekli Kosovu.” Po njihovi oceni je ukrep nedostojen in v nasprotju z ustavo Srbije, saj diskriminira državljane, ki živijo na Kosovu. Zelo verjetno je tudi, da bi se državljani s Kosova, ki še vztrajajo na Kosovu v prihodnje lahko še hitreje odseljevali, saj lahko s spremembo prebivališča brez težav potujejo po Evropi. Po drugi strani pa srbskipolitiki trdijo, da ukrep ni uperjen proti kosovskim Srbom, pač pa da je evropske države le strah da bi s potnimi listi Srbije (do katerih imajo po srbski ustavi pravico in si jih številni tudi priskrbijo) in brez vizumov kosovski Albanci množično odhajali v države EU. Vendar pa skupnost občin KiM hkrati dodaja, da je Srbija pred ukrepom dobila tudi nesprejemljivo nalogo, da mora namreč okrepiti sodelovanje s kosovsko policijsko službo ter uvesti albansko carino, pravosodje in policijo tudi v severu Kosova
Kritični so tudi v BiH, ki je “izpadla” iz procesa liberalizacije. Članica evropskega parlamenta Doris Pack je že obtožila politike v BiH da so krivi za to, da država ni izpolnila pogojev EU za odpravo viz. To dejstvo bo v največji meri prizadelo Bošnjake. ”Toda moram spomniti, da politiki v tej državi, med njih pa spadajo na primer tudi Bošnjaki, na primer Haris Silajdžić, ki niso naredili nič, da se ta država umiri,” je ocenila Doris Pack, ki je okrcala tudi premiera Republike srbske Milorada Dodika. V BiH pa medtem nič ne kaže na skorajšnji napredek. Bošnjaški politiki v Republiki srbski so se pravkar odločili na bojkot institucij Republike srbske, zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ki je presodilo, da brisanje pridevnika “Bosanski” iz imena nekaterih mest (npr. Bosanskega Broda) ni v neskladju z ustavo. Če bi se tudi politiki Republike srbske odločili na podoben bojkot institucij BiH bi se država, ki jo zadnji Spiegel opisuje kot “monstruma” zaradi zapletenega načina odločanja znašla v popolni paralizi.
Kljub temu v Bosni ostro kritizirajo odločitev EU. "Glede na to da ima večina Hrvatov že hrvaške potne liste in da lahko državljani Republike srbske od lani dobijo srbske potne liste brezvizna ureditev za Bosno vpliva le na bošnjake in tiste bosanske Srbe, Žide in druge ki živijo v bosansko-hrvaški federaciji. S tem pa EU pošilja več zelo negativnih sporočil Bosni. Bruselj nagrajuje bosanske Srbe, med katerimi so nekateri sodelovali pri masakrih v Srebrenici, istočasno pa kaznuje žrtve Srebrenice. EU prav tako sporoča tistim bosanskim Srbom ki še živijo v Federacini BiH da naj se preselijo v Republiko srbsko in tako končajo etnično čiščenje države. prav tkao pa sporoča Bošnjakom in muslimanskemu delu sveta, da niso dobrodošli v Evropi," ocenjuje Zdravko Latal v BIRN-u. Odločitev EU bo vsekakor vplivala na »etnično homogenizacijo« na Balkanu in morda tudi na preseljevanje kosovskih Srbov v Srbijo, bosanskih Srbov pa v Republiko srbsko, proces pa bi se lahko končal tudi z liberalizacijo dodeljevanja albanskih potnih listov državljanom Kosova, ki se zaradi politike nepriznavanja kosovskih potnih listov prav tkao nahajajo v precejšnji izolaciji. Ukrep torej ne bo samo razdelil Bosne, pač pa bo vplival na delitev balkanskih držav po »etničnih linijah« tako kot so jih izrisale vojne, s tem pa seveda prinaša precej nevarno sporočilo tudi za prihodnost.