Kriza ostaja, podpora odhaja

Ameriške javnomnenjske ankete zaznavajo trend padanja podpore ameriškemu predsedniku Baracku Obami, kar zgodovinsko gledano ni presenetljivo, saj se je to v tem obdobju, torej po prvih nekaj mesecih v Beli hiši, dogajalo večini ameriških predsednikov, še posebej slabo pa jo je v tem obdobju prvega mandata odnesel demokrat Bill Clinton.

Po raziskavi Gallupovega inštituta je 8. julija Obami podpora padla na do zdaj najnižjih 56 odstotkov, predvsem med neodvisnimi volivci in republikanci, toda živčni postajajo tudi demokrati. Po CBS-ovi anketi iz tega tedna ima Obama trenutno 57 odstotno podporo, toda pri demokratih je ta padla za deset odstotnih točk, torej z 92 odstotkov na 82 odstotkov.
Razlogi se ne presenetljivo skrivajo v finančni krizi oziroma ukrepih ameriške administracije, ki pa še ne kažejo pravih rezultatov, visoki brezposelnosti in pa napovedani zgodovinski reformi zdravstvenega sistema.

Zagotovo je bila Obamina priljubljenost tista, ki mu je pomagala skozi kongres spraviti 787 milijard dolarjev težak stimulacijski paket za rešitev finančne krize, toda zdaj že vsi nestrpno čakajo sadove njegove finančne politike. "Vneti smo in nestrpni in to je zdaj priplavalo na površje. Volitve so dale rezultat in zdaj bi radi dosegli to, kar je bilo obljubljeno. Zato je pri demokratih opaziti živčnost med čakanjem na dosego cilja," je za agencijo Associated Press dejal Chris Redfern, predsednik Demokratske stranke Ohia. Obama je v tej "bolj neopredeljeni" zvezni državi zmagal za štiri odstotne točke, toda nekoč industrijsko izjemno močno državo je gospodarska kriza močno prizadela, podpora Obami pa je po julijski anketi univerze Quinnipiac padla na 49 odstotkov. Podobno je v Nevadi, v še eni t.i. swing state, kjer si volivci želijo, da bi Obami uspelo postaviti ameriško gospodarstvo na noge in če se bo to zgodilo, lahko računa na precej bolj solidno podporo. V Missouriju, kjer je Obamo sicer tesno premagal republikanski kandidat McCain, demokratski strateg Steve Glorioso razlaga, da je ljudi strah. "To so najhujši ekonomski časi, ki jih je do zdaj izkusil kdorkoli mlajši od 80 let… Zdaj je julij in strah se spreminja v razočaranje, ker predsednik še ni vsega uredil. Ne vem sicer, kako so pričakovali, da bo do zdaj že vse uredil, a nekateri so to pričakovali," pravi Glorioso in dodaja, da bo pravi test Obamove priljubljenosti prihodnje leto, ko se bosta v Missouriju za senatorski stolček potegovala demokrat Robin Carnahan in republikanec Roy Blunt. "Če si gospodarstvo do takrat opomore in bo sprejeta razumna zdravstvena reforma, se bo Obami priljubljenost zvišala, Carnahan pa bo zmagal," je prepričan demokratski strateg Steve Glorioso.

In prav zaradi usmeritve napovedane zdravstvene reforme in njenih stroškov tudi med demokrati marsikoga boli glava. Demokratski politik Dan Boren iz Oklahome je za lokalni časnik izjavil, da je Obama preveč liberalen in v njegovem okrožju zelo nepriljubljen. Reforma zdravstvenega sistema je brez dvoma ambiciozna, a Barack Obama trdi, da je zdaj pravi čas zanjo in da boljše priložnosti morda še dolgo spet ne bo. O nujnosti zdravstvne reforme so govorili skoraj vsi ameriški predsedniki od Theodorja Roosevelta naprej, a je nihče ni izpeljal. Zdaj, v času gospodarske krize, ko so stroški zdravstvene zaščite tako visoki, da predstavljajo dodatno grožnjo ekonomiji in zveznemu proračunu, je po Obamovo čas za ukrepanje. To je včeraj ponovil tudi članom kongresa. Toda odpor med republikanci je srdit, prav tako med konzervativnejšimi demokrati.

Hrbet mu obračajo tudi neodvisni volilvci, ki so leta 2006 na volitvah za senat in dve leti pozneje na predsedniških volitvah postali takorekoč operativni demokrati, zdaj pa se čedalje bolj obračajo k republikancem. Predvsem jih skrbi stanje gospodarstva. "Stroški so preveliki, rezultatov ni, politika v okrevanje ni prepričana," povzema razmišljanja neodvisnih volilcev demokratski strokovnjak za javnomnenjske raziskave Doug Schoen. Tudi predlagana reforma zdravstvenega sistema jim ne vzbuja pretiranega zaupanja, saj ni povsem jasno kako bo financirana. Približne ocene so, da bo reforma v prihodnjih desetih letih stala en trilijon dolarjev, Obama pa zgolj zatrjuje, da ne bo povečala že tako velikega proračunskega deficita. Neodvisni volivci se pritožujejo tudi zaradi prevelikega državnega nadzora, vse več pa jih meni, da so imeli demokrati dovolj časa, da se jih lahko krivi za to, da se ne dogaja nič.

V trenutnih razmerah seveda svojo priložnost vidijo republikanci, pri katerih je imel Obama kar lepo podporo, ta pa je s 40-ih odstotkov v času inavguracije zdaj padla na 25 odstotkov. Republikanci trdijo, da je Obamova politika predraga in neučinkovita, takšni argumenti pa bodo dobro sprejeti vse dokler volivci ne bodo občutili izboljšanja gospodarskih razmer.

Toda Združene države Amerike bodo po napovedih Nouriela Roubinija, ameriškega ekonomista, ki je pravilno napovedal razsežnosti finančne krize, v recesiji še vsaj do konca leta, brezposelnost bo postala še bolj pereč problem, potreben bo še en stimulacijski paket.

Kako kaže trenutni ameriški administraciji bo precej bolj jasno, ko bo na vrsti glasovanje o predlagani reformi zdravstvenega sistema in po volitvah v senat, novembra prihodnje leto. V tem trenutku pa je evforija ob izvolitvi Baracka Obame v Belo hišo že precej postan spomin z nekolikanj trpkim priokusom.