Ubijal za premiera Bolgarije?

Tako naj bi Robert Matanić, ki naj bi z bombo izvršil atentat na lastnika in glavnega urednika hrvaškega tednika Nacional Ivo Pukanića ter njegovega sodelavca Niko Franjića v preteklosti ubijal – za novega bolgarskega premiera Bojka Borisova. Za nekdanjega župana Sofije naj bi namreč poročanju hrvaškega Nacionala za 350.000 evrov ubil policista Kirila Živkova.

To naj bi policiji zaupel nekdo, kije bil pred nekal leti skupaj z aMatanićem v Bolgariji. Na Živkov pogreb je prišel tudi Bojko Borisov, ki je imel celo poslovilni govor. Takrat je obljubil, da bo storil vse kar, je v njegovi moči, da bi našli krivce in jih pravično kaznovali. Borisov je vodja desno-sredinske stranke GERB, ki je zmagal na nedavnih volitvah, ki so bile 5 julija v Bolgariji, kjer je osvojil 39.7 odstotka glasov.

Borisova so si na Hrvaškem zapomnili predvsem po neprijetnem diplomatskem škandalu, ko je objavil tiralico za dvanajstimi Hrvati, ki naj bi sodelovali v mafijskih obračunih v Sofiji. Sreten Jocić imenovan “Amsterdam”, eden od najpomembnejših vodij srbskih zločinskih združb, pa je letos na beograjskem sodišču potrdil, da je bil Borisov med skrivanjem v Bolgariji, vse do izročitve Nizozemski, njegov zaščitnik. Sedanji bolgarski premier je imel po izstopu iz policije podjetje, ki se je ukvarjalo z zaščito ljudi in objektov. Bolgarska skupščina je zato ustanovila tudi posebno komisijo, ki pa se sploh ni sestala. Znan je tudi po tem, da je kot župan Sofije odlikoval srbsko pevko Svetlano Ražnatović, vdovo nekdanjega vodje ene od zločinskih mrež v Srbiji Arkana. Med bivanjem v Sofiji je imela policisjko spremstvo, namestili pa so jo v 18. nadstropje hotela Kempinski, v 225 kvardatnih metrov velik predsedniški apatma.

Ker naj bi bil Borisov povezan z organiziranim kriminalom", je omenjen tudi  v posebnem, zaupnem poročlu, oziroma v Kongresnem četrtletju, publikaciji, ki so jo leta 2007 dobili v roke ameriški kongresniki. Borisov naj bi bil “poslovni partner” največjih bolgarskih kriminalcev, v svoji policijski karieri pa naj bi mnogim "očistil" dosjeje.

Zanimivo je, da je Bolgarija nedavno spremenila tudi svojo zavezanost pri graditvi Južnega toka, saj je napovedala, da bo zaradi dogovora evropskih držav, Turčije in Azerbajdžana, o graditvi Nabucca “zamrznila” svoje sodelovanje v projektu, ki ga vodi Gazprom in v katerem med drugim sodeluje tudi Slovenija. Borisov je v posebnem pismu odhajajočemu bolgarskemu ministru za energijo zahteval, da vlada v odhodu “začasno ustavi” vsa pogajanja o sodelovanju države v velikih energetskih projektih kot so na primer Južni tok ali gradnja nove jedrske centrale v Belenu. Vladimir Bruteran iz Moskovskega Inštituta za humanistične in politične vede opozarja, da je Borisov povsod zastopal “prozahodna” stališča ter zahteval zmanjšanje odvisnosti Bolgarije od ruskega plina. Rusija je že izrazila “globoko razočaranje” zaradi odločitve Bolgarije. Da med državami, ki sodelujejo v obeh projektih, poteka prava energetska vojna potrjuje tudi dejstvo, da je Gazprom takoj potem, ko so sporočili novico o dogovoru o Nabuccu, napovedal širitev kapacitet Južnega toka z 31 na 63 milijard kubičnih metov plina na leto, kar strokovnjaki ocenjujejo kot potezo ki naj bi “uničila Nabucco”, sa j v Kaspijskem jezeru preprosto ni dovolj plina za oba projekta.