Hrvaško-srbsko pregrevanje

Najprej je sodelovanje na »Croatia Summitu« odpovedal srbski zunanji minister Vuk Jeremić, ker so ga izbrisali s seznama govorcev, čeprav naj bi se Jeremić in Sanader pred tem v Atenah dogovorila, da bosta oba skupaj nastopila prvi dan srečanja, ko naj bi skupaj nagovorila udeležence. Drugi dan naj bi namreč bil namenjen za govore kosovskih oblasti, kjer naj bi nastopil tudi kosovski premier Hashim Thaqi, za Jeremića pa nastop skupaj s Thaqijem ni bilsprejemljiv. Vendar so organizatorji neposredno pred srečanjem spremenili načrte in določili, da lahko Jeremić govori drugi dan, skupaj s Thaqijem. Do spremembe je prišlo nenadoma, ko je bila v Dubrovniku že desetčlanska delegacija srbskega ministrstva za zunanje zadeve in je srbski minister za zunanje zadeve že »pakiral kovčke«. Zanimivo je, da je Jeremićevo usodo, kot poroča Politika, »doživel tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je prav tako odpovedal sodelovanje na srečanju.«

Olja na ogenj so prilile tudi besede hrvaškega predsednika Stjepana Mesića, ki je Srbiji iz Strassbourga sporočil, da naj se »dekosovizira« oziroma da naj preneha nepredatno odpirati vprašanje Kosova. Predavanje v Strassbourgu je zapustila delegacija srbskih študentov, ki so bili ogorčeni, ker je hrvaški predsednik Srbijo v svojem nastopu neprestano obtoževal Srbijo in to tudi tedaj, ko je odgovarjal na vprašanja, ki v ničemer niso bila povezana s Srbijo. Srbski mediji so poročali, da se v šestih letih obstoja letne šole Sveta Evrope v Strassbourgu, ki izobražuje mlade pravnike, politike, novinarje, še ni zgodilo, da bi »predsednik ene države tako žalil drugo državo«, saj naj bi bilo »preprosto neverjetno, v kakšne kontekste je Mesić uspel postaviti Srbijo, čeprav mu ni bilo postavljeno vprašanje, ki bi zahtevalo takšen odgovor«. Mesić je o Srbiji govoril tudi, ko so ga vprašali o napredku pogajanj z EU, sporu s Slovenijo, uboju Iva Pukanića, odstopu premiera Sanaderja in podobno.

Srbski politiki so se vseeno odločili, da ne bodo zaostrovali odnosov, ampak so predlagali, da se med državama reši vsaj eno sporno vprašaje – vrnitev beguncev in njihove stanovanjske pravice, tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, vprašanje meja med državama ali kakšno drugo sporno vprašanje.
V srbskih medijih ocenjujejo, da je vse to posledica okrepitve »desnega krila« v HDZ-ju. Spopad na vrhu naj bi bil neizbežen tudi zaradi »preveč delovnega« direktorja hrvaške policije Vladimira Faberja, ki je omogočil, da se je uspešno končalo sojenje Branimirju Glavašu (ki je medtem zbežal v BiH), preveč pa je bil uspešen tudi pri preiskavi o plačilu provizij pri nakupu vojaških kamionov, za kar naj bi bil odgovoren nekdanji hrvaški obrambni minister Berislav Rončević. V nekaterih krogih naj bi se pojavile tudi informacije, da je Vladimir Faber odkril, da ministra za pomorstvo in infrastrukturo Božidarja Kalmeto izsiljuje njegov voznik, prav Kalmeta pa naj bi bil novi »neformalni vodja« desne skupine v HDZ. Vsekakor je očitno, da je Sanader odstopil prav v trenutku, ko je HDZ za novega predsedniškega kandidata izbral Andrijo Hebranga, prav tako desno usmerjenega politika iz vodstva HDZ, ki je blizu tudi Vladimirju Šeksu, podpredsedniku vlade, ki pa ima veliko večjo moč, kot bi bilo mogoče sklepati glede na njegovo funkcijo.

Kljub zaostrovanju med državama, pa se popravlja število gostov, predvsem srbskih, ki v zadnjem času obiskujejo Hrvaško. Letos jih je okoli 14 odstotkov več kot lani. Na več kot 230 plakatih po Srbiji hrvaška turistična industrija znova vabi srbske goste na Jadran, ki je »tako lep in tako blizu«. Kljub nekaj napadom na srbske turiste, jih je letos Hrvaško obiskalo že okoli 9000, JAT Airways pa je začel leteti tudi do Dubrovnika in Pulja.