Politika organizira delo

S tretji programom RTV-ja so razprave v državnem zboru postale javne okrogle mize. Prej so se novinarji komentatorji drenjali v neki sobici v najvišjem nadstropju, intervjuvali pa v avli, zdaj komentiranje poteka iz največje dvorane. Komentirajo kar poslanci. Bistvo novinarja je previdnost. Poslanci pa niso previdni. Vsaj za nekaj let imajo imuniteto. Kaj jim Rusi morejo, če na ravni resolucij enačijo Hitlerja in Stalina! Kar je pa hujše, na volitvah smo izbirali stranke, ne posameznikov, zdaj pa nam probleme rešujejo dovolj naključno izvoljeni posamezniki. Še več, po mnenju Evrope so poslanci v Državnem zboru tisti, ki naj uredijo področje delovne zakonodaje. Pravzaprav je to mnenje logično, vendar pričakovanja so izrazito prevelika. V zakoreninjeni slovenski kulturi je delavnost pomembna vrlina. Slovenci smo delaven narod. Trudimo se do meje vzdržnosti, tudi kadar lažemo ali krademo. V garanju izgorevamo. Letošnje leto vse do vročine v avgustu mineva v mrzličnem državnozborskem organiziranju dela. Najprej trud, da bi podjetja obstala s šestintrideset in celo dvaintrideset urami dela. Za jesen pa slišimo napovedi o spremembah na področju študentskega dela in vedno znova slišimo kakšno zloveščo o podaljševanju delovne dobe. Tako evropski uradniki kot slovenski poslanci si s tako običajno rečjo, kot je to organiziranje dela, dajejo preveč dela. Še več, že poslanci v državnem zboru so povsem napačno zaposleni. Počnejo tisto, za kar niso trenirani. Pametno bi bilo pustiti organiziranje dela pravim delovnim organizacijam. Vem, da se sliši čudaško, vendar prav neverjetno je, kaj vse lahko organizacija ali posameznik naredita, samo da jima zakonodaja ni zapletla prav vseh postopkov in vseh delovnih faz. Če se vrnemo k Hitlerju in Stalinu, oba sta se nenehno ukvarjala z urejanjem gospodarstva. Amerikanci ne bi prišli na Luno brez Wernerja von Brauna, nemškega znanstvenika, ki je uporabljal suženjsko delo taboriščnikov iz vse Evrope, da je lahko v podzemnih rovih sestavljal rakete. Tudi Stalin je najprej izpopolnil sistem gulagov, kjer so zaporniki delali desetletja brez plačila in sindikalne zaščite, šele za tem so se Rusom posrečile rakete in atomske bombe in sateliti. Priznam, da se oddahnem vsakokrat, ko kje preberem, da bi tako Amerikanci kot Rusi lahko spet osvajali Luno in Mars in naše Osončje, pa morda nehali z Afganistanom in Irakom. Vendar v sedemdesetih letih, v času, ko so bili Rusi in Amerikanci zasvojeni z osvajanjem vesolja, so časopisi nenehno pisali o zapravljanju milijard, ki bi zlahka nasitile milijarde lačnih in rešile gospodarstva v manj razvitih državah. In uravnotežile svet in ga s tem obvarovale pred vojnami (in morda še skrajneži in teroristi).

V Bruslju se ne ukvarjajo s potovanju na Luno. Ukvarjajo se s trenutno krizo, s tem pa tudi s Slovenijo. Tudi v Sloveniji nas bore malo zanima, da naša država sodeluje v vojnah v Afganistanu in Iraku. Državni zbor kupčka s honorarji za stečajne upravitelje! Pa nikakor se mu ne posveti, da vsakdo, ki karkoli dela in v kakršnikoli organizacij, pač potrebuje primerno plačilo in dovolj zmerno obdavčitev in določeno pravno varnost. Nenehna razlikovanje med študenti, delavci, brezposelnimi in prihodnjimi brezposelnimi in delavci, ki bi se radi čimprej upokojili in upokojenci, ki bi še radi delali, vendar ne istega, kot nekoč, ko so bili zaposleni in upokojenci, ki res ne morejo več sodelovati v delovnih procesih… Vse to početje širi mehanizme otroških vrtcev na prav vse starosti! Komaj si star eno leto, te naženejo v vrtec, hodiš tja tako kot v pisarno, vendar nenehno si zaposlen s slikanjem in sestavljanjem kock, petjem in telovadbo. Potem sledi devetletka, potem gimnazija z neverjetno delovno maturo, pa dolgotrajni študij v več stopnjah, vseeno, kje poprimeš: kmetijstvo, vojska, policija, državna uprava, davkarija, policija – vsi se trudijo in trudijo, na koncu prideš v državni zbor in potem zahtevajo od tebe, da inovativno razmišljaš o delovni zakonodaji, ki naj poveča produktivnost in reši Muro in Rogaško Slatino. Vrtce si je izmislil Hitler. To je njegov prispevek k ureditvi sveta! Stalin je vrtce izpopolnil in utemeljil svet, zgrajen na nenehni vzgoji. K sreči sta oba propadla, vsaj upamo lahko, da je tako. Današnjim zakonodajalcem, pa naj so ameriški, kitajski, ruski, evropski ali celo samo zgolj slovenski, res ne ostane kaj drugega, kot ponovno osvajanje Lune, Marsa in Osončja. Vendar srčno upam, da ne s suženjskim delom!