Zid okoli Sahare

Združeni narodi so leta 2007 objavili raziskavo o širjenju piščave Sahara in opozorili, da je zaustavitev širjenja te puščave eden od največjih izzivov našega časa. Odgovor na izziv je najverjetneje našel arhitekt Magnus Larsson, ki je na forumu Tehnologije, zabave in dizajna v Oxfordu predstavil načrt o gradnji 6 tisoč kilometrov dolgega zidu okoli Sahare, piše Jutarnji list.

Ovira naj bi se raztezala od Mavretanije v zahodni Afriki do Džibutija na vzhodu, zgradili pa naj bi jo z utrjevanjem peščenih nanosov. »Širitev puščav je nevarno. Moj odgovor je gradnja peščenih zidov z utrjevanjem peska,« je pojasnil Larsson. Peščene nanose naj bi utrjevali s tekočino, v kateri bi bile bakterije bacillus pasteuri in le te naj bi v le nekaj urah pesek spremenile v beton. Bacillus pasteuri živi v močvirnih območjih, ustvarja pa kalcit – naraven cement. Bakterije naj bi v puščavbo pripeljali v ogromnih balonih, ki bi jih predrli, ko bi veter prek njih nanosil pesek.

Države severne Afrike so predlagale, da bi širitev Sahare preprečili z obročem gozdnih nasadov, kar so se domislili tudi Kitajci, ki hočejo preprečiti širjenje puščave Gobi. Larsson opozarja, da bi njegov peščen zid bil le dodatek k temu zelenemu zidu, prepričan pa je, da bi pred gradnjo morali odpraviti številne težave v podsaharski Afriki – politične, etnične, tehnične in finančne.

Združeni narodi so v poročilu pred dvema letoma opozorili, da bosta zaradi širitve puščav ogroženi okoli dve milijardi ljudi v 140 državah sveta. Najbolj ogroženi so v osrednji Aziji, na Kitajskem in podsaharski Afriki. (mh)