Islandija po prehitevalnem pasu

Vodja švedske diplomacije Carl Bildt je danes v Bruslju povedal, da ga ne skrbi, da bi hitrost Islandije na poti v EU poslala negativen signal drugim državam v čakalnici na vstop v EU, ga pa precej skrbijo različne blokade. Hitrost na poti v EU je lahko različna, a nujno je ohraniti zagon - to velja za Hrvaško, Srbijo in druge, je poudaril.

Na vprašanje, kako zaskrbljen je, da bo Islandija Albaniji, Srbiji in drugim državam na Balkanu poslala signal, da so pozabljene, je Bildt danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju odgovoril: "To ni nič povezano z Islandijo, to je povezano z različnimi blokadami. Te me precej skrbijo." Te sicer po njegovih besedah danes niso na dnevnem redu, so pa na dnevnem redu švedskega predsedstva EU. "To je nekaj, kar nas vse skrbi. Potrebujemo večji zagon," je poudaril Bildt. To po njegovih besedah velja za Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in druge države v čakalnici na vstop v EU. Na očitek, da dvostranski problemi onemogočajo ta zagon, EU pa kar stoji ob strani in ne stori ničesar, ter na vprašanje, kaj nameravajo storiti v prihodnje, je Bildt odgovoril: "Ne, poskušali smo odblokirati nekatera vprašanja. Prizadevamo si za to."

Po vložitvi prošnje Islandije za članstvo v EU se pojavljajo ugibanja, ali bo v EU prva vstopila Islandija ali Hrvaška, sicer najbolje pripravljena kandidatka za članstvo v EU. Na vprašanje, ali je še vedno mogoče, da bosta državi v EU vstopili skupaj, je Bildt danes odgovoril: "Ali je še vedno mogoče? Ali je kdaj bilo mogoče? Ne vem." "Njuni situaciji sta zelo različni. Hrvaška je v končni fazi pristopnih pogajanj. To je res sklepna faza, čeprav obstajajo nekateri lokalni problemi, medtem ko je bila v primeru Islandije prošnja podana šele pred nekaj tedni. Državi sta v zelo zelo različni časovni perspektivi in mislim, da bo razlika ostala," je menil Bildt.

Zunanji ministri EU bodo sicer danes obravnavali prošnjo Islandije za članstvo v EU, ki je bila vložena šele pred nekaj dnevi, a bo po pričakovanjih že danes predana Evropski komisiji, kar je naslednji korak v procesu približevanja države EU. Evropska komisija nato prošnjo analizira, kar običajno traja leto dni, a v primeru Islandije bi lahko šlo hitreje. Pot Islandije v EU ne bo "hitra", bo pa vsekakor "krajša", saj je država že del skupnega evropskega trga in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, je danes poudaril Bildt. "Toda, gremo korak za korakom. So še druge prošnje na mizi, na primer albanska, čeprav še nismo tam, in morda bo še kakšna," je dejal.

Islandija je sicer že članica Evropskega gospodarskega prostora, kar pomeni, da je svojo nacionalno zakonodajo v veliki meri že uskladila s pravnim redom EU. Prav tako je članica schengenskega prostora, kar pomeni, da je prevzela tudi že schengenski pravni red, poleg tega nima nikakršnih težav z izpolnjevanjem političnih meril za vstop. Zato na poti v EU napreduje hitreje in EU je že večkrat nakazala, da bo njeno prošnjo obravnavala drugače. Črna gora je na primer na predajo prošnje Evropski komisiji čakala štiri mesece, Albanija, ki jo je vložila aprila, pa na ta korak še čaka, ker EU čaka na končno poročilo o poteku tamkajšnjih junijskih parlamentarnih volitev. (STA, mh)