Kdo hoče postati vernik?
Turčija je precej zmedena država oziroma bolje rečeno precej zapletena, da ne bi po nepotrebnem žalili čigavih čustev. Velika večina njenih prebivalcev je muslimanov, toda država je izrazito sekularna, kot je bil sekularist tudi njen ustanovitelj Ataturk, tamkaj daleč najbolj spoštovana zgodovinska oseba. Sekularnost, ki jo je slednji začel, še dandanes brani vojska - četrta veja oblasti, medtem ko je največja ter najbolj priljubljena stranka v državi (ovladuje vlado ter predsednikov položaj) izrazito proislamistična stranka AK. Spori med njo in vojsko, ki ima na svoji strani še tretjo vejo oblasti (pravosodje) zato niso redki in lani so padale celo grožnje z državnimi udari. Čeprav je narodna pripadnost še vedno velikega pomena, kajti je pomembno, če ste Turk ali Kurd v tej državi, pa zadnja leta vedno bolj v ospredje rine tudi tako imenovana verska identiteta. To so nekako te notranje turške zadeve.
Po drugi strani pa je eno izmed temeljnih pravil zahodne spektakelske družbe, v katero skozi vrata Evropske unije sili Turčija, to, da se da v moderni potrošniški družbi vse prodati in vse prostituirati. Pa tudi verske identitete. Zaradi vedno večjega vpliva zahodnega načina razmišljanja, ki se zaletava ob tradicionalne vrednote tako pravzaprav niti ne preseneča, da je prav v Turčiji prišlo do nekakšnega hibrida, mešanja med zahodom in vzhodom, ki se kaže v svoji najbolj obskurni obliki do slej: resničnostnem šovu, ki bo temeljil na vprašanju religije oziroma religij. Štirje predstavniki večjih verskih skupin, muslimanski imam, judovski rabin, krščanski duhovnik in budistični menih, bodo poskušali med desetimi ateisti najti vsaj enega, ki bi ga lahko spreobrnili v svojo vero. Naslov šova bo Tovbekarlar Yarisiyor oziroma Spokorniki tekmujejo po naše.
Televizijska postaja Kanal T, kjer je ideja nastala, upa na rekordno gledanost. Glavni urednik Kanala T Seyhan Soylu je ob najavi resničnostnega šova povedal, zakaj se Spokorniki tekmujejo zdi boljši od recimo šova Kdo hoče biti milijonar: »Dali bomo največjo nagrado na svetu, dar vere v boga.« In potem je šel še korak dlje: »Ne odobravamo tega, da je kdorkoli ateist. Bog je velik in ni pomembno, v katero religijo verujete. Pomembne je, da verujete.« Čeprav Soylu zveni nestrpno zaradi neodobravanja ateizma, je treba resnici na ljubo povedati, da je ta njegova izjava odgovor na kritike, ki na Kanal T letijo predvsem iz verskih krogov.
Vladni Direktorat za verske zadeve denimo noče priskrbeti imama za ta šov. Eden izmed vodilnih predstavnikov direktorata Hamza Aktan je izjavil: »Početi nekaj takega zavoljo gledanosti, je nespoštljivo do vseh religij. Vera ne bi smela biti predmet zabavnih programov.« Da, pravljice o ljudeh, ki so živeli v ribah, ki so živeli 900 let, ki so hodili po puščavi 40 let, ki so zidali neke ladje (mimogrede, zakaj ni Noe ubil tistih dveh komarjev?), ki so od mrtvih vstajali, da – popolnoma se strinjamo, to pa res nima kaj početi v zabavnih programih. Vsaj za odrasle ne.
Kakšen bo razplet iskanja imama za potrebe javnega skrunjenja zdrave pameti (o podobnih problemih z ostalimi tremi predstavniki ne poročajo, torej najverjetneje pridejo), bomo še videli. Šov Spokorniki tekmujejo se bo, če bo bog dal, začel septembra. Nagrada za zmagovalca je potovanje v središče vere po njegovi izbiri, torej spreobrnitvi (Meka, Jeruzalem, Vatikan, Tibet). Zaenkrat se je prijavilo že nekaj sto kandidatov, ki bodo morali, preden jih sploh začnejo izbirati za nastop v šovu, opraviti – pozor! – izpit iz ateizma pred osemčlansko komisijo teologov. Poanta je seveda ta, da se ne bi, karikiramo, v šov prikradel kakšen musliman, tam 'na novo' odkril svojo vero in zadel zastonj potovanje v Meko. Kako bo tistih osem teologov uspelo kaj takega preprečiti, ni najbolj jasno. Prav tako bodo spreobrnjenna kasneje nadzirali, ali je bila njegova preobrazba popolnoma iskrena. Super simbol za konec, ni kaj. Mar ni prav to bistvo vseh teh religij? Nadzor?
Sicer je razumljivo, da je napovedani šov dvignil prah v Turčiji, vendar znajo dobri producenti zaplete predvideti in celo orkestrirati. Kot je zelo predvidljivo to, da bodo na koncu šov gledali 'vsi' gledali, tudi sedanji kritiki. Kajti poanta resničnostnih šovov je, da ljudje v njih med seboj tekmujejo, zato da se lahko množice brezupnežev doma pred svojimi ekrani poistovetijo z enim od udeležencev in navijajo zanj. Oziroma za religijo v tem primeru. Kajti če bi tekmovalci tam sedeli, si vrtali po nosu cele dneve, masturbirali pod rjuhami in se pogovarjali o ateizmu, kdo bi to gledal? Kdo bi to dajal na YouTube?
Za konec še filozofsko vprašanje: če je bog ustvaril ta svet in če je ustvaril ljudi, zato da nas lahko opazuje ter ocenjuje, potem iz tega neizpodbitno sledi, da je bog v bistvu producent prvega resničnostnega šova v vesolju. Oziroma je producent, režiser in gledalec hkrati. Originalna sveta trojica.
Amen.