Minister Žbogar v ZDA

Zunanji minister Samuel Žbogar je v torek začel svoj prvi uradni obisk v Washingtonu, ki ga bo sklenil danes s srečanjem z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Na dnevnem redu pogovorov so številne dvostranske in multilateralne teme, od Hrvaške preko Belorusije do Afganistana. Prvi dan obiska v ZDA se je vodja slovenske diplomacije sešel z direktorico Sveta za nacionalno varnost za Evropo Lee Sherwood Randall, svetovalcem za nacionalno varnost ameriškega podpredsednika Tonyjem Blinknom, predstavniki časnika Washington Post in predstavniki think tankov.

Pred srečanjem s Clintonovo bo Žbogar danes obiskal še kongres, kjer bo imel pogovore z demokratsko senatorko slovenskega rodu Amy Klobuchar, vodilnim republikancem v senatnem odboru za mednarodne odnose Richardom Lugarjem iz Indiane. Na programu ima tudi kosilo s senatorjema slovenskega rodu demokratom Tomom Harkinom iz Iowe in republikancem Georgem Voinovichem iz Ohia ter demokratskim kongresnikom iz Minnesote Jamesom Oberstarjem.

Žbogar se je s Clintonovo sicer že srečal, vendar pa gre tokrat za njegov prvi obisk pri ameriški kolegici. Nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA je pred pogovori izrazil veselje, da se je vrnil v Washington, kjer lahko nadaljuje redna posvetovanja z ameriškimi kolegi na tej ravni. Žbogar je med temami pogovorov v ameriški prestolnici izpostavil položaj na Zahodnem Balkanu, pri čemer Američane zanima, kakšno je mnenje Slovenije glede ovir za hitrejši napredek v smeri EU. Predvsem jih skrbi položaj v Bosni in Hercegovini, kjer se je Slovenija po Žbogarjevih besedah pripravljena dodatno angažirati tudi glede priprave ustavnih reform. "Pogovarjamo se seveda tudi o drugih državah in tema je tudi Hrvaška in stanje pogovorov med državama glede nadaljevanja pogajanj o EU," je dejal Žbogar in na vprašanje, ali Američani spremljajo dogajanje, odgovoril, da zelo dobro vedo, kaj se dogaja. "Zanima jih, kako mi vidimo možnosti za rešitev in si želijo, da se zadeve rešijo," je povedal zunanji minister in omenil, da se pri tem ne opredeljujejo. Ameriški sogovorniki tudi z upanjem pričakujejo srečanje slovenskega premierja Boruta Pahorja s Hrvaško kolegico Jadranko Kosor, ki pa bo po Žbogarjevih besedah v glavnem spoznavno srečanje za gradnjo zaupanja med državama.

Z ameriškimi sogovorniki se bo Žbogar pogovarjal tudi o Afganisatnu. Kot je povedal, so Američani hvaležni za slovensko pomoč v Afganistanu, kjer je trenutno nameščenih 83 slovenskih vojakov. Dejal je še, da Slovenija poleg vojaškega sodelovanja razmišlja tudi o drugih oblikah pomoči za razvoj države. Po Žbogarjevih besedah v Washingtonu razpravljajo tudi o odnosih z Rusijo. Izboljšanje odnosov z Rusijo je po nastopu administracije predsednika Baracka Obame nazaj v ospredju zunanje politike Washingtona. "Mi smo letošnji Blejski forum posvetili novi varnostni strukturi in upamo, da konec avgusta pride tudi ruski kolega Sergej Lavrov," je dejal Žbogar. Slovenija želi, da bi v času predsedovanja Svetu Evrope Belorusijo približali tej organizaciji. "Belorusija je edina evropska država, ki ni članica Sveta Evrope in ni tako demokratična, kot bi si želeli. Slovenija si želi v času predsedovanja napredek in hočemo slišati, kako na Belorusijo gledajo Američani," je dejal minister Žbogar.

Na vprašanje, ali ZDA želijo, da tudi Slovenija sprejme kakšnega ujetega terorističnega osumljenca iz taborišča Guantanamo na Kubi, ki se ga je predsednik ZDA Barack Obama odločil zapreti do konca letošnjega leta, pa je Žbogar odgovoril, da je Slovenija glede tega "v fazi razmišljanja". "Odločitve še nismo sprejeli, saj se pri tem odpira veliko varnostnih, pravnih in drugih vprašanj. Zaenkrat smo v fazi razmišljanja oziroma preverjanja pravnih osnov in realnih možnosti," je dejal minister, ki bo pred pogovori s Clintonovo izmenjal listine o ratifikaciji sporazumov glede izročevanja in pravne pomoči. Na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu so pojasnili, da gre za listini o ratifikaciji sporazuma med državama o instrumentu iz drugega odstavka 3. člena Sporazuma o izročitvi med ZDA in EU, podpisanega 25. junija 2003 ter sporazuma o uporabi Konvencije o izročitvi med ZDA in Kraljevino Srbijo iz leta 1901, ki je bil podpisan v Ljubljani 17. oktobra 2005. Prav tako si bosta izmenjala listini o ratifikaciji sporazuma med državama o instrumentu iz tretjega odstavka 3. člena Sporazuma o medsebojni pravni pomoči med ZDA in EU iz leta 2003, ki je bil podpisan 17. oktobra 2005 v Ljubljani.

V skladu s točko a 5. člena Sporazuma o izročitvi sta vladi ZDA in Slovenije izpolnili svoje notranjepravne postopke za začetek veljavnosti Sporazuma o izročitvi. Sporazum o izročitvi začne veljati z začetkom veljavnosti Sporazuma o izročitvi med ZDA in Evropsko unijo. Enako velja tudi za sporazum o medsebojni pravni pomoči.

Novi slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn je ob prihodu v ZDA poudaril, da bo dal večji poudarek gospodarski diplomaciji, kar je minister v torek potrdil ter dejal, da je sedanji obisk sicer predvsem politične narave, vendar pa na sestankih omenja interes Slovenije in potrebo po okrepitvi gospodarskega sodelovanja. "Mi se sicer usmerjamo bolj na nove trge in smo pozvali naše veleposlanike, da pogledajo, kaj potrebujejo za učinkovitejšo podporo slovenskemu gospodarstvu. Razmišljamo seveda tudi o odpiranju veleposlaništev tam, kjer je gospodarski interes. V zahodnih državah, kot so ZDA, gredo gospodarske zadeve same od sebe in mi lahko le lajšamo stike in vezi. Vsekakor pa imamo nekaj takšnih novih projektov v ZDA," je dejal Žbogar, ki ni hotel pojasniti podrobnosti. Trgovinska menjava med državama je sicer majhna. ZDA so največji zunanjetrgovinski partner Slovenije zunaj Evrope, vendar je to leta 2008 pomenilo le za 466,6 milijonov slovenskega izvoza v ZDA in 309,6 milijona dolarjev ameriškega izvoza v Slovenijo. Slovenci za krajše poslovne in turistične obiske ZDA ne potrebujejo vizumov od oktobra 1997 in na leto to priložnost izkoristi okrog 17.000 Slovencev, Slovenijo pa obišče okrog 20.000 Američanov. ZDA še niso imenovale naslednika veleposlanika Yousifa Ghafarija in Žbogar je povedal, da ne pričakuje, da bi bilo ime kandidata znano v času njegovega obiska v Washingtonu. (STA, mh)